Maser je včasih rama za jokanje

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: GG Plus / četrtek, 15. december 2011 / 06:00

Iz ozadja: David Rožman, maser v kolesarskem mega klubu SKY

David Rožman je osemindvajsetletni maser iz Britofa. Njegovo znanje, pridnost in delavnost so opazili v najbogatejšem kolesarskem mega klubu SKY iz Velike Britanije, ki ima vizijo postati najboljša ekipa v prav vseh kolesarskih disciplinah. Če smo bolj natančni, je megalomansko podjetje SKY prevzelo vajeti celotne britanske kolesarske zveze ter s svojimi finančnimi vlaganji podprlo vse, kar se na otoku dogaja na dveh kolesih. V tej ekipi vseh ekip imamo Gorenjci kar dva predstavnika. Eden od obeh je David.

Zakaj maser? Bil ste nadarjen kolesar in dober študent na fakulteti za šport?

»Maser sem postal čisto po naključju. Najbolj mi je v spominu ostal brat Janez, ki je imel vedno problem z levo nogo. Bil je zelo talentiran kolesar. Pa vendar mu je vsakokrat nekoliko zablokirala leva noga, kadar so bili napori največji. Zelo rad bi mu pomagal, pa sploh nisem vedel, kako bi se ga lotil. Takrat sem bil študent fakultete za šport. Spomnim se, da sem hodil na konzultacije k dr. Ravnikarju, ki je bil nosilec predmeta anatomija. Takrat mi je zelo nazorno pokazal, kako kompleksen je naš gibalni aparat. Stvar me je začela zelo zanimati, tako da sem se istega leta na fakulteti vpisal na tečaj za športnega terapevta, ki je takrat trajal dve leti. Vseskozi pa sem ob delu tudi hodil s slovenskimi kolesarskimi klubi po dirkah. Začel sem v kranjski Savi. Na tem mestu bi se zahvalil Miranu Kavašu, ki mi je dal to možnost, da se je moja kariera začela. Tako sem začel delati za slovensko reprezentanco, po nekaj sezonah sem šel k svojemu dobremu prijatelju Andreju Hauptmanu v Radensko Rog, od tod pa prvič tudi v Pro tour, torej v kolesarsko prvo ligo. Delo sem dobil v nemškem Milramu. Tam pa smo imeli tudi kar nekaj izobraževanj, kakršne pri nas težko doživiš. Od terapije Tecar, kinesiotapinga, Ice bad, trigger terapije, osnove osteopatije pa vse do manualne terapije.«

Kako ste se znašli v slovitem Skyu?

»V Sky sem odšel, ko se mi je iztekla pogodba z Milramom. Menedžer ekipe je bil Nizozemec in v Nemčiji ni imel velikih možnosti za podaljšanje pogodbe. Tako sem se na dirki po Švici dogovoril za Sky. Priporočil me je kapetan Milrama Linus Gerdemann. Linus je na začetku sodeloval z danskim menedžerjem, ki je bil eden ključnih ljudi v Saxo Bank. Tudi on se je takrat dogovarjal za prestop v Anglijo. Vendar pa je nato nastala na Touru nova ekipa Leopard, tako da je on odšel v Luksemburg. V Sky pa sta že leto pred mano odšla mehanika Igor Turk iz Novega mesta in Kranjčan Filip Tišma. Prav slednji je največ pripomogel k temu, da sem prestopil k njim.«

Kateri so najbolj znani športniki, ki ste jih masirali?

»Najbolj znani športniki so po večini kolesarji. Zagotovo je največji zvezdnik Bradley Wiggins, večkratni svetovni in olimpijski prvak. Potem so tukaj še fantje, ki prihajajo iz več kot 15 različnih držav in je gotovo iz vsake države vsaj eden znan. Najbolj znani so Gerald Ciolek, Boasson Haggen, Fabian Wegmann, Linus Gerdemann, Luke Roberts, Thomas Lofkvist, Juan Antonio Flecha ...«

V čem je največji čar vašega poklica?

»Čar masaže je prav gotovo osebni stik s kolesarjem. Največ mi pomeni, ko ti nekdo reče, da brez tebe ne bi dosegel, kar pač je. Dostikrat, sploh na večjih etapnih dirkah imaš športnika, ki se komaj premika, potem pa ga počasi »sestavljaš«, tako fizično kot psihično. Največji dosežek je seveda, če zmaga naslednji dan oz. če opaziš spet njegovo željo po dirkanju. Takrat je moje delo opravljeno.«

Zakaj ste vi boljši od drugih?

»No, ne bi rekel da sem boljši. Je pa res, da se moram kot Slovenec veliko bolj dokazovati, in menim, da je ravno to tudi naš plus. V Skyu je devet maserjev oz. fizioterapevtov, od tega je prav vsak druge narodnosti. Prav vsi pa prihajajo iz kolesarskih velesil, kot so Italija, Španija, Francija, Belgija, Nizozemska, ZDA … Jaz jim moram najprej razložiti, kje sploh Slovenija je. Pa še vedno ne vedo čisto točno, tako da moram delati dosti več oz. delo mora govoriti zame. Na leto sem več kot dvesto dni v tujini, tako da mi ni prav lahko. Če me ne bi punca Manja podpirala, verjetno ne bi več počel tega.«

Maserji in športniki imate drugačen odnos kot pa drugi?

»Naveza med športnikom in maserjem ... Kot če pride športnik v spovednico. Največkrat kolesar oz. njegov zdravnik pove, katerim delom je treba nameniti največ pozornosti. Je pa to zelo profesionalen odnos, ki pa se razlikuje od kolesarja do kolesarja. Ko smo po več kot mesec dni skupaj, na dan privrejo tudi najrazličnejši problemi, tako da si včasih samo prijatelj v stiski oz. rama za jokanje (smeh). Je pa res, da si kolesar sam izbere maserja, tako da tudi ni vse, kot bi si želel. Večkrat se pošalimo, da smo kot v Big Brotherju. Je pa res, da imajo dobri kolesarji veliko več možnosti, da izbirajo. Recimo Bradley Wiggins hoče, da grem z angleško kolesarsko zvezo prihodnje leto na olimpijske igre. To je zame velika čast, da pri vseh strokovnjakih, ki jih Angleži imajo, izberejo prav mene. Zame so to trenutki, ko se zavem, da sem na dobri poti.«