Megleni zimski dnevi

Zlasti v zimskem času smo soočeni s pojavom megle, ki se ponekod zadržuje celo ves dan. Večinoma ne vpliva dobrodejno na naše počutje, še posebej pa povzroča preglavice v prometu.

Megla nastane, ko se ozračje toliko ohladi, da temperatura pade pod rosišče. Takrat se vodna para, ki je v zraku vedno prisotna, a nevidna, kondenzira v drobne kapljice. Te potem sipajo svetlobo in to vidimo kot meglo – na enak način nastanejo tudi oblaki. Megla se od oblakov razlikuje le v tem, da se drži Zemljine površine. Poznamo več vrst megle: radiacijska, advekcijska, parna, frontna, pobočna, dolinska, zmrzovalna itd.

Pri nas je pozimi prisotna predvsem radiacijska megla. Kot pravi meteorolog Branko Gregorčič: »O megli govorimo, kadar horizontalna vidnost pade pod 1 km. Megla se pri nas pojavlja predvsem v zimskem času, in to po nižinah in kotlinah, kjer se ponoči nabirajo t. i. 'jezera' hladnega zraka. Kadar je veter šibak, prisotna pa je še temperaturna inverzija - ko je v gorah topleje kot po nižinah - soizpolnjeni pogoji za nastanek t. i. 'radiacijske' megle. Ozračje se namreč ob dolgih nočeh ohlaja z dolgovalovnim sevanjem oz. radiacijo.«

V tem času je megla pogost pojav. »Letos novembra smo imeli veliko dni, ko so bili izpolnjeni omenjeni meteorološki pogoji. Od debeline jezer hladnega zraka je odvisno, ali bo npr. megla v Ljubljanski kotlini segala le do Vodic ali pa še dlje – do Nakla ali celo Jesenic. Kadar umiritev ozračja sledi poprejšnjemu vzhodnemu vetru, je debelina jezer hladnega zraka v osrednji Sloveniji večja in je tudi velik del Gorenjske meglen. Če pa je pred brezvetrjem pihal veter južnih ali zahodnih smeri, so ponavadi megle bolj plitke in povezane zgolj s prizemno inverzijo. V času od sredine novembra do sredine januarja je sonce tako šibko, da zgolj s svojim sevanjem, torej brez pomoči vetra, megle ne more razkrojiti ves dan,« razlaga Gregorčič, ki nam je postregel tudi z nekaj zanimivimi podatki v zvezi z meglenim vremenom.

Število dni z meglo se lahko od leta do leta zelo razlikuje. Za mesec november velja, da je v Ljubljani lahko tudi do dvajset dni z meglo, medtem ko v Lescah največ trinajst dni. Podobne številke veljajo tudi za december. Rekordno meglen december je bil leta 1971, ko smo v Ljubljani zabeležili 27 dni z meglo. Število dni z meglo se v urbanih območjih v zadnjih desetletjih nekoliko zmanjšuje, saj je manj emisij nečistoč, torej manj privatnih kurišč z nizkimi dimniki in kurjenjem premoga, s tem pa je v zraku manjše število kondenzacijskih jeder.