Predor vsaj čez osem let

Patrick Vlačič in Gerhard Dörfler sta podpisala pismo o nameri za gradnjo druge cevi karavanškega predora.

Brdo pri Kranju – Kdaj, če sploh, se bo gradnja druge cevi začela, podpisnika pisma o nameri, slovenski prometni minister Patrick Vlačič in koroški deželni glavar Gerhard Dörfler nista znala odgovoriti, poznata pa skrajni rok, kdaj mora biti nov predor odprt: april 2019. Pismo o nameri je zgolj politično sporočilo dveh partnerjev o razlogih za podano rešitev, slovensko in koroško mnenje pa naj bi prepričalo tako avstrijsko zvezno vlado kot Bruselj.

»Po številnih skupnih projektih na kulturnem, gospodarskem, šolskem in drugih področjih, tudi rešitvi krajevnih napisov, je prišla na vrsto tudi infrastruktura, ki je zelo pomembna za obe državi. Pogovarjati smo se začeli ob poletnih zastojih v Karavankah,« pravi Dörfler, Vlačič pa dodaja: »Ugotovili smo, da imamo enak pogled na reševanje varnostnih, vzdrževalnih in prometnih težav predora. Projekt bo finančno zelo zahteven, a gre za boljšo rešitev kot gradnja ubežnega rova.« Že ob nedolžni nesreči bi lahko prišlo do popolnega kolapsa na tem, danes še edinem ozkem grlu desetega prometnega koridorja.

Minister Vlačič na vprašanje, ali ne bi bilo bolje s pismom počakati na novo vlado, odgovarja, da je nastalo na podlagi njegovega dogovora s koroškim deželnim glavarjem, o njegovi teži pri naslednjih vladah pa: »Na slovenski strani smo si enotni, da želimo imeti popolno avtocestno infrastrukturo, če bo imela druga politika drugačno idejo o reševanju te težave, pa ima za to legitimno pravico.« Soglasje za gradnjo druge predorske cevi morata sedaj dati še Dunaj, pravi Dörfler: »Financiranje ne bo le v domeni Slovenije in Avstrije, prepričati moramo tudi Evropsko unijo, saj gre za pomemben čezmejni projekt.«

Morda bi ga lahko gradili tudi z zasebnim kapitalom, ne nazadnje je karavanški predor edini plačljiv v Sloveniji, koliko bi prispevali vpleteni partnerji, pa še ni znano. Investicija naj bi bila vredna tristo milijonov evrov, gradnja ubežnega rova trikrat manj, vendar podpisnika menita, da je bolje vložiti več za boljšo rešitev, kot sto milijonov evrov vreči v slab projekt. Prvo cev predora so pred dobrimi dvajsetimi leti gradili tako Slovenci kot Avstrijci, kdo bi ga lahko gradil sedaj, ko v Sloveniji skoraj ni več večjega gradbenega podjetja? Minister Patrick Vlačič se je ob tem vprašanju zgolj nasmehnil: »O tem bo odločil javni razpis.«