Vse manj naravnih okrasnih drevesc

Umetna okrasna drevesca vse bolj izpodrivajo smrečice in jelke, posekane v gozdu.

Kranj – Za božično novoletni čas je značilna tudi okrasitev domov in poslovnih prostorov. Zavod za gozdove Slovenije ob tem opozarja njihove lastnike oz. uporabnike, da pri izbiri prazničnega okrasja čim bolj upoštevajo varstvo narave in okolja. Po zakonu o gozdovih lahko sekajo praznična drevesca le lastniki gozdov, vendar morajo za to od zavoda pridobiti odločbo, ki vsebuje usmeritve in pogoje. Zavod usmerja pridobivanje tovrstnih drevesc na površine, ki se zaraščajo z gozdom, na območja pod daljnovodi in na gozdne površine, kjer posek drevesc ne škoduje nadaljnjemu razvoju gozda. Vsa posekana drevesca morajo biti pri prevozu in prodaji vidno označena s plombami v obliki nalepk, ki so letos rožnate barve. Lastniki gozdov lahko dobijo pri svojih revirnih gozdarjih brezplačno do 25 plomb, za vsako nadaljnjo pa morajo plačati 26 centov. Med okrasnimi drevesci, pridobljenimi v gozdu, prevladujejo smrečice, domačih okrasnih jelk je na trgu malo, sekanje tise in bodike, ki sta zavarovani vrsti, pa je prepovedano. S plombo je treba označiti tudi okrasna drevesca navadne smreke, jelke ali bora, vzgojena v nasadih zunaj gozda, izjema so le rastoča drevesca v loncih. Prodajo drevesc bosta tudi letos nadzirala inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter tržni inšpektorat.

Zavod za gozdove Slovenije je lani izdal 31 tisoč plomb za označitev okrasnih drevesc, od tega 23 tisoč za prodajo na trgu. Število izdanih plomb se iz leta v leto zmanjšuje, razlog za to je vse večja ponudba umetnih okrasnih drevesc in naravnih košatih srebrnkastih drevesc, ki večinoma izvirajo iz drugih držav.

Omejitve veljajo tudi pri nabiranju mahu za jaslice, tako je na enem mestu dovoljeno odvzeti mah le z ene petine površine, ki jo preraščajo mahovi.