Drugič bo mamica

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / torek, 13. december 2011 / 06:00

Biatlonka Tadeja Brankovič Likozar v letošnji zimi ne bo tekmovala. Pričakuje drugega otroka in najverjetneje to pomeni konec kariere vrhunske športnice. "Postati si želim poslovna ženska," je odgovorila na vprašanje, kje se vidi v prihodnosti.

Da v letošnji sezoni svetovnega pokala v biatlonu na tekmah ne bomo videli Tadeje Brankovič Likozar, je bilo slutiti že poleti. In to čeprav je biatlonka iz Vašce pri Cerkljah, ki bo 20. decembra dopolnila 32 let, v lanski zimi naredila velik napredek po vrnitvi po rojstvu hčerke Maše ter imela željo in motivacijo nadaljevati. Uradno je novico potrdila na predstavitvi slovenske reprezentance pred novo sezono. Je noseča in predvidoma maja prihodnje leto bo še drugič postala mamica.

»V drugem delu lanske sezone se mi je forma izboljševala. Na svetovnem prvenstvu sem z 19. mestom v sprintu dosegla dober rezultat, ki mi je dal še dodatne motivacije. Rekla sem si, da se bo v naslednji sezoni pokazalo, ali bom lahko šla še višje ali pa je to maksimum, ki sem ga dosegla po porodu. Bila sem pripravljena maksimalno investirati v sezono, čeprav sem se zavedala, da bi bilo glede Maše, ki bo spomladi stara tri leta, vedno težje in zame vedno bolj naporno. V maju so bila z zvezo dogovarjanja, kako naprej. Nismo našli skupnega jezika in odločila sem se, da bom čez poletje trenirala sama. Nisem pa razmišljala o samostojni poti, saj se zavedam, da v slovenskem biatlonu finančno to ni mogoče. Nosečnost pa je potem dokončno dala odgovor, da v letošnji zimi ne bom tekmovala,« je pojasnila »Turbo Tedi«, kot je pisalo na transparentih njenih navijačev. Da se je vrnila po rojstvu prve hčerke, ji ni žal: »Sama sem čutila, da je tako najbolje. Nisem bila še pripravljena na konec kariere, in če bi ostala doma, bi bila nervozna in si delala škodo. Maša je na priprave in tekme hodila z mano, a mislim, da zanjo to ni bilo nič slabega, prej obratno.« Malo verjetno pa je, da bi se Tadeja vrnila še enkrat. Odločitev je preložila na čas po porodu.

S športom v smislu resnega treninga se ukvarja od svojega štirinajstega leta. Začela je kot smučarska tekačica, biatlonka je od leta 1995. S tekem svetovnega pokala ima šest uvrstitev na stopničke: dve drugi in štiri tretja mesta. Prve stopničke je osvojila v sezoni 2004/2005 v Oslu, kjer je bila druga, zadnje pa v sezoni 2006/2007 s tretjim mestom na domači Pokljuki. »Prve stopničke so bile sladke, že težko pričakovane. Vesela sem, da se je to zgodilo v Oslu, kjer sem vedno rada tekmovala, in tudi uvrstitev mi je zelo pri srcu. Najbolj v spominu pa so mi ostale stopničke s Pokljuke pred domačimi navijači na tekmi s skupinskim startom. Takrat sem bila v življenjski formi. Dokazala sem, da zmorem prenesti pritisk, kar so mi številni očitali,« je odgovorila na vprašanje, katere stopničke so ji ostale najbolj v spominu, o karieri pa dodaja: »Ko sedaj pogledam nazaj, ko vem, da se kariera počasi zaključuje in se znajdeš na trgu, mi je najbolj pomembno to, da sem končala šolo. Rezultati me osebno ne bogatijo, te pa šport nauči dobre vzgoje za življenje naprej. To je največ, kar sem potegnila iz športa.«

Biatlonska sezona se je začela, tekem ne spremlja redno, je pa nekaj besed namenila slovenski reprezentanci: »Prepričana sem, da so dekleti in fantje dobro trenirali in so sposobni dobrih rezultatov.« Sama razumljivo ni v fizični pripravljenosti, kot je bila, je pa tudi v nosečnosti aktivna. Trikrat tedensko tek na smučeh trenira mlade člane novega ŠD Kokrica. »To pomeni, da sem redno na tekaških smučeh. Poleg tega telovadim. Sem aktivna, a je povsem drugače. Nisem obremenjena s časi,« pojasnjuje. Na tekaških smučeh je tudi že njena hčerkica: »Tako je že, odkar zna hoditi. Me posnema. Sprva nisem bila najbolj navdušena, a vidim, da je za njen razvoj to zelo dobro. Samo da vidi snežinke, je povsem navdušena. Pripravljene ima smuči, doma hodi v tekaških čevljih. S tem je živela in normalno je, da ji je to ostalo.«

Tadeja Brankovič Likozar ima jasne cilje tudi po koncu kariere. »Vedno rečem, da si želim biti poslovna ženska. To mi je prva misel, ko me vprašajo, kaj bi rada delala po karieri. Nekaj delovnih izkušenj že imam, veliko pa jih v tem času tudi še lahko pridobim,« je pogled v prihodnost usmerila specialistka menedžerka.