Zgodbe muzejskih predmetov: Težko pričakovani datum

Besedilo: Beba Jenčič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. december 2011 / 06:00

Pri pesniku Francetu Prešernu sta nam v spominu le dva datuma: dan rojstva in dan smrti, ki je tudi slovenski kulturni praznik. V tem zapisu bi opozorila še na dva dogodka, ki sta v Prešernovem življenju pomembna.

Leta 1836 je pesnik začel razmišljati o izdaji svojih pesmi, na kar kaže tudi pismo češkemu pesniku in jezikoslovcu Františku Ladislavu Čelakovskemu. Vendar je trajalo še deset let, da se je spomladi leta 1846 odločil za izdajo svojih pesmi s preprostim naslovom Poezije Doktorja Fr. Prešerna. 14. maja je na ljubljanski gubernij vložil prošnjo za natis poezij. Predložil je dva rokopisa, kot so zahtevala cenzurna določila. Vlogo s prošnjo za natis je najprej pregledala komisija gubernijskih svetnikov, nato pa so jih poslali v pregled na dunajsko cenzuro. Pesmi je v pregled dobil cenzor Fran Miklošič, ki je pri Zdravljici črtal četrto kitico (tretjo so že v Ljubljani), zato jo je pesnik izločil. Po pregledu in popravkih je Poezije Miklošič poslal policijskemu ministru grofu Josephu Sedlnitzkemu, ki je odobril tisk in svojo odločitev sporočil guvernerju baronu Jožefu Weingartnu. Rokopisa sta spet romala v Ljubljano, kjer jih je s popravki in zahtevami cenzorja pregledal knjižni revizor Jurij Paušek. Končno je Prešeren 22. julija 1846 dobil odobritev za tiskanje Poezij. Istega dne so mu na Dunaju potrdili prošnjo za mesto samostojnega odvetnika v Kranju.

Cenzurno-tiskarski rokopis Poezij je odnesel v tiskarno prijatelja Jožefa Blaznika, kjer je naročil 1200 izvodov, od tega mimo cenzure 150 z akrostihom Primicovi Julji na strani 147. Prva pola Poezij je bila stiskana na začetku septembra. Pesnik je sam opravil korekture, obenem se je pripravljal tudi na selitev v Kranj, kjer je odpiral odvetniško pisarno. To je razlog, da je od četrte pole dalje opravljal korekture mladi študent filozofije in pesnik Anton Oliban, doma iz Moravč. Največ težav je bilo z deveto polo, saj je imelo napako kar 47 izvodov, ki jih je kasneje Blaznik še enkrat natisnil. A tudi tu je prišlo do tiskarskega škrata, med drugim je sonet z naslovom Dve sestri videle so zmoti vdane imel naslov Dve sesti videle so zmoti vdane (stran 130). Končno so bile Poezije Doktorja Francéta Prešerna 15. decembra 1846 natisnjene, vendar z letnico 1847, in tako obstajajo trije različni izvodi z istim naslovom. Cena za vse skupaj je bila 275 goldinarjev in 30 krajcarjev, pri Blazniku pa so jih prodajali po 1 goldinar.

V pričakovanju izida svojih poezij in prvič kot samostojni odvetnik je France Prešeren verjetno praznoval svoj rojstni in godovni dan v Kranju.