Kmetje pogledujejo v Bruselj

Slovenski (gorenjski) kmetje spet pogledujejo v Bruselj, kjer za obdobje 2014 - 2020 načrtujejo vsebinske in finančne spremembe skupne kmetijske politike Evropske unije, med drugim naj bi pri neposrednih plačilih uvedli t. i. zeleno plačilo in uveljavili poenostavitve za male kmetije.

Kranj – Čeprav sta pri izvajanju skupne kmetijske politike do konca sedanjega programskega in finančnega obdobja 2007 – 2013 še dobri dve leti, se Evropska unija že pripravlja na obdobje 2014 – 2020, v katerem naj bi skupna politika doživela nekatere spremembe. Kakšne bodo te spremembe, je razvidno iz paketa sedmih zakonodajnih predlogov, ki jih je Evropska komisija objavila sredi oktobra in o katerih je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred kratkim pripravilo posvet v Mariboru.

Po predlogu Evropske komisije naj bi v obdobju 2014 – 2020 za izvajanje skupne kmetijske politike v Evropski uniji namenili 372 milijard evrov, od tega 282 milijard za neposredna plačila in tržno cenovne ukrepe ter devetdeset milijard za razvoj podeželja. Znesek pomeni v primerjavi s sedanjim obdobjem nekaj več kot devetodstotno realno zmanjšanje in kar 12,5-odstotno realno znižanje sredstev za neposredna plačila.

Plačilne pravice naj bi ohranili

Pri neposrednih plačilih se obetajo precejšnje spremembe. Po predlogu Evropske komisije naj bi državam, ki prejemajo neposredna plačila, nižja od devetdeset odstotkov povprečja v uniji, razliko do leta 2017 zmanjšali za eno tretjino. Razliko naj bi pokrile države, ki prejemajo višja plačila, med njimi tudi Slovenija, ki naj bi bila zato po letu 2017 upravičena letno do 138,1 milijona evrov neposrednih plačil, kar je dobrih šest milijonov evrov manj, kot na primer v letu 2013. Neposredno plačilo naj bi po novem obvezno vključevalo osnovno plačilo, t. i. zeleno plačilo za izvajanje okolju prijaznih praks, dodatno plačilo za mlade kmete in nacionalno rezervo, od odločitve članice unije pa je odvisno, ali bo v neposredna plačila vključila še dodatno plačilo za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in proizvodno vezana plačila.

Pri osnovnem plačilu naj bi ohranili sistem plačilnih pravic. Na novo naj bi jih dodelili v letu 2014, do njih pa naj bi bili upravičeni samo kmetje, ki so v letu 2011 aktivirali vsaj eno plačilno pravico. Vrednost pravic za njive in travinje naj bi izenačili. Pri velikih kmetijah naj bi višino plačil omejevali. Najvišji znesek osnovnih plačil, ki bi ga kmetija lahko dobila, naj bi znašal tristo tisoč evrov. Pri plačilih od 150 do dvesto tisoč evrov naj bi jih znižali za dvajset odstotkov, pri znesku od dvesto do 250 tisoč za štirideset odstotkov in pri plačilih od 250 do tristo tisoč za sedemdeset odstotkov.

Zeleno plačilo za tri obvezne ukrepe

Kmetijsko gospodarstvo naj bi poleg osnovnega plačila prejelo še t. i. zeleno plačilo kot plačilo za izvajanje ukrepov, ki ugodno vplivajo na okolje. Po predlogu Evropske komisije naj bi bili obvezni trije ukrepi: ohranjanje trajnega travinja, upoštevanje raznolikosti pridelkov ter vzpostavitev ali ohranitev ekološko pomembnih območij. Tako bi vsaka kmetija z več kot tremi hektarji njiv morala pridelovati vsaj tri poljščine, pri tem pa nobena ne bi smela zasedati več kot sedemdeset odstotkov površin in ne manj kot pet odstotkov; vsaka pa bi morala določiti tudi najmanj sedem odstotkov površin za ekološka območja (njive, na katerih so praha, terase, krajinski elementi, obvodni pasovi, pogozdene površine). Ekološke kmetije bi bile avtomatično upravičene do zelenega plačila, kmetije z zemljišči na območju Nature 2000 pa pod določenimi pogoji.

Mladi kmetje, ki prvič prevzamejo kmetijo in so mlajši od štirideset let, naj bi bili za obdobje petih let upravičeni do dodatnega plačila v višini 25 odstotkov povprečne vrednosti plačilne pravice, vendar za največ 25 pravic. Države naj bi proizvodno vezana plačila lahko uveljavljala za stročnice, energetske rastline, krompir, mleko, goveda, sladkor, sadje in zelenjavo, za specifične oblike kmetovanja ali za sektorje v težavah, ki imajo ekonomski ali socialni pomen.

Poenostavitve za male kmetije

Novost naj bi bila tudi t. i. shema za male kmetije. Kmetije, ki bi se vključile v to shemo, bi kot nadomestek za neposredna plačila na leto prejele od petsto do tisoč evrov plačil in ne bi bile upravičene do zelenega plačila in do proizvodno vezanih plačil. Vlogo za plačilo bi vložile le enkrat, ne bi jim bilo treba izvajati ukrepa ozelenitve in zahtev navzkrižne skladnosti, ohraniti pa bi morale površino zemljišč, ki bi ustrezalo številu prejetih plačilnih pravic.

Po predlogu Evropske komisije naj bi pri neposrednih plačilih upoštevali tudi status aktivnega kmeta. Tega ne bi ugotavljali za prejemnike plačil do zneska pet tisoč evrov, drugi pa bi bili upravičeni do tovrstnih plačil le v primeru, če bi kmetijska zemljišča obdelovali oz. vzdrževali v dobrem stanju in bi znesek plačil predstavljal več kot pet odstotkov skupnih prejemkov iz nekmetijske dejavnosti. Spodnja meja za prejemanje plačil naj bi bila še naprej sto evrov in en hektar.