Vprašanje dodane vrednosti

Test: Fiat Ducato 2,3 Multijet 120 4x4

Pri lahkih dostavnih vozilih vse bolj postaja vprašanje dodane vrednosti. Ta se lahko izraža v dimenzijskih lastnostih, vzdrževalnih stroških ali v zmogljivostih, ki jih tekmeci ne premorejo. V razredu večjih dostavnikov je Fiat Ducato eden redkih z možnostjo štirikolesnega pogona. Tega so razvili pri francoskem specialistu Dangelu, ki z enakim sklopom oskrbuje tudi oba sorodna modela Citroën Jumper in Peugeot Boxer.

Štirikolesno gnani Ducato z izjemo dveh dodatnih centimetrov pri oddaljenosti karoserije od tal ni nič drugačen kot druge različice. Sprednji del ugaja s privihnjenimi žarometi, visoko dvignjeno masko in velikim vetrobranskim steklom. Ducatov tovorni prostor v največji različici, ki je še vozna z vozniškim izpitom kategorije B, je mogoče naložiti 13 kubičnih metrov tovora, katerega masa ne sme presegati 3500 kilogramov, pri šestsedežni različici pa je ta prostornina nekoliko zmanjšana. Zadnja krilna vrata se lahko odpirajo 90-, s potegom kljuke na tečajih pa tudi 180-stopinjsko. Stranska bočna vrata so med širšimi v razredu, a hkrati težka in nekoliko neugodna za zapiranje. V izvedbi z naknadno vgrajenimi tremi sedeži v srednjem delu je notranjost solidno obdelana, vendar potniki na zadnji klopi sedijo precej nizko.

Redoljubnost voznikovega delovnega prostora je zadovoljiva, večina stikal je na dosegljivih mestih, predvsem pa je poskrbljeno za številna odlagalna mesta in predale, vključno za vdolbine za pločevinke in plastenke s pijačo. Serijski del opreme je brezžična komunikacijska naprava za spajanje z mobilnim telefonom, ki deluje preko radijskega sprejemnika. Morda bi bil za štirikolesni pogon bolj primeren močnejši motor, a tudi 2,3-litrski turbodizelski štirivaljnik svoje delo obvladuje dokaj suvereno. Pogonska sila se na vsa štiri kolesa prenaša stalno, torej voznik s pogonom nima nobenega dela, k zadnjim kolesom se jo porazdeli do 40 odstotkov. Tako je torej mogoče s takšnim Ducatom premagovati tudi razrite ceste, gradbiščne kolovoze ali zasneženo cestišče; kljub velikosti je vozilo ubogljivo, hrupa in tresljajev pa je zaradi dodatnih delov pogonskega sistema nekaj več kot sicer.

Osnovni tehnični podatki

Gibna prostornina: 2287 ccm

Največja moč pri v/min: 88 kW/120 KM

Največja dovoljena masa: 3500 kg

Posoda za gorivo: 90 l

Maloprodajna cena: 42.655 EUR

Uvoznik: Avto Triglav, Ljubljana

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / petek, 6. december 2013 / 07:00

Zadolžili se bodo za vrtec

Občina Bled za prihodnje leto načrtuje za 14 milijonov evrov prihodkov.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...