Kandidati, problemov je veliko!

Zbornica je kandidatom za poslance predstavila aktualne probleme v kmetijstvu.

Kranj – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je političnim strankam in listam, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah, predstavila stališča do aktualnih problemov v kmetijstvu, gozdarstvu, lovstvu in na podeželju. Zbornica tako opozarja kandidate za poslance na nizko stopnjo samooskrbe s hrano, še zlasti na to, da v Sloveniji pridelamo le 31 odstotkov potrebne zelenjave in samo 55 odstotkov žit. Žitna »veriga«, ki povezuje pridelovalce in glavne kupce, je letos že dala dobre rezultate: večina krušne pšenice je ostala v Sloveniji in tudi odkupna cena je bila pomembno višja; zelenjavna »veriga« šele začenja delati. Nova vlada naj podpira delovanje takšnih povezav in vzpostavi nove na območju, kjer pridelava upada, menijo v zbornici, kjer se zavzemajo tudi za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih. Zakon sicer določa prednostni vrstni red pri nakupu in zakupu kmetijskih zemljišč, vendar se ta zlorablja. Nekmetje na različne načine prihajajo do najboljših kmetijskih zemljišč, s tem pa se povečuje tudi pritisk na spreminjanje namembnosti. Pri teh poslih največ zaslužijo preprodajalci, kmetom pa tudi prednost pri nakupu nič ne koristi, saj ni kmetijske panoge, ki bi prenesla nakup zemljišč po ceni od deset do dvajset evrov za kvadratni meter ali še dražje. Bodoči poslanci, nujna je tudi sprememba zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, opozarjajo v zbornici. Po sedanjem zakonu namreč ni mogoče zaščititi kmetije, težave pa nastajajo pri izplačilih nujnih deležev v naravi. Veliko problemov je tudi v živinoreji: nekatere bolezni ogrožajo gospodarnost prireje in zmanjšujejo prehransko varnost, odkupne cene osnovnih živinorejskih proizvodov so med najnižjimi v Evropski uniji, na razpisih je premalo denarja za investicije v objekte in tehnologijo, birokratski postopki za pridobitev dovoljenj so predolgi … Po veljavnem zakonu o dohodnini bodo kmetije z več kot 7500 evrov skupnega dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti v letu 2013 obdavčene po dejanskih prihodkih in odhodkih oz. dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, v zbornici pa so prepričani, da je takšna rešitev resna grožnja za obstoj in razvoj kmetij, zato predlagajo najprej strokovno presojo sedanje ureditve, nato pa njeno spremembo.

In kaj v zbornici polagajo »na srce« bodočim poslancem pri ureditvi razmer v gozdarstvu? Država mora z različnimi ukrepi spodbuditi posek lesa, podpreti podjetniške pobude za večjo rabo lesa, odpraviti ovire pri hitrejšem odpiranju gozdov (zdaj lahko en lastnik prepreči gradnjo gozdne ceste), pospešiti rabo lesa za energetske namene in kmetijam omogočiti pridobivanje koncesije za delo v državnih gozdovih. Predlagajo tudi korenit poseg v lovsko zakonodajo, po kateri bi lovska pravica izhajala iz lastninske in bi lastniki zemljišč lahko pridobivali dohodek tudi od uplenjene divjadi.