Pogled na Ratitovec z Blegoša

Pogorje štirih vrhov

Ratitovec (1667 m) - Skupaj z Blegošem in Poreznom tvori trojček najbolj obiskanih gora Loškega pogorja. Če je bila Selška dolina nekoč znan center predelovanja železove rude, je bila ta gora njen vir in je tamkajšnjim prebivalcem dajala vir dohodka za preživetje.

V teh dneh, ko dolino več kot vztrajno nadleguje gosta megla, je pobeg nekam višje, kjer so sonček in tudi višje temperature, več kot dobrodošel. Skoraj obvezno nujen, bi rekla. Tokratni cilj nam bo postregel z lepim razgledom, pa še matrat se nam ne bo treba preveč. Po nekaj letih bomo spet obiskali Ratitovec. Ratitovec je pogorje, ki ga sestavljajo štirje vrhovi z zelo podobnimi nadmorskimi višinami.

Zapeljemo se v Selško dolino do Železnikov, kjer nas smerokaz usmeri desno proti Podlonku in Prtovču. Čaka nas šest kilometrov strmega asfaltiranega klanca. Ko pridemo do vasi Prtovč, parkiramo pri cerkvi in se podamo skozi vas. Že prva markacija nam da vedeti, da na vrh vodita dve poti. Časovno sta enako dolgi, uro in pol hoje; leva gre čez sedlo Povden, desna pa čez Razor. Verjetno je to stvar navade, a meni je ljubša leva pot za vzpon in desna za sestop. Ratitovec geografsko spada pod Julijske Alpe. Če ga pogledamo z juga, je pogorje nenavadno prepadno, medtem ko je severna stran položno spokojna.

Usmerimo se torej levo, kjer se gozdna pot rahlo spusti, nato se ves čas, mestoma precej strmo, vzpenja po gozdni cesti, dokler ne pridemo do sedla Povden na višini 1264 metrov. S sedla se steza usmeri v iglasti gozd. Ko stopimo iz gozda, se steza usmeri levo, kot bi hodili ob robu pogorja. Vzpon je strm, olajšajo nam ga okljuki, tik pod vrhom pa se steza obrne desno, tako da prečimo pobočje, kjer se lahko čudimo strmini južnega pobočja. Ob stezi so skale kubističnih oblik. Ob prečenju pobočja, ko hodimo mimo skal, je potrebne nekaj previdnosti, saj so na naši desni strani strme trave. Do Krekove koče prečimo travnik, kjer pozno spomladi in poleti lahko opazujemo zanimivo gorsko floro, saj je posejan z različnim alpskim cvetjem: murke, rumeni in panonski svišč, rododendron, pogačice idr. V teh dneh zna biti sicer pogosto vetroven vrh pobeljen z ivjem, kar daje pravo zimsko atmosfero.

Vršno pobočje Ratitovca sestavlja več vrhov. Desno od koče je Gladki vrh s svojimi 1667 metri, kar tudi predstavlja vrh Ratitovca. Zadaj za njim je Kosmati vrh, 1643 metrov, do katerega je približno tričetrt ure hoje. Levo od koče je Altemaver s svojimi 1678 metri, najvišji vrh, ki je obenem tudi fantastično razgledišče. Z njegovega vrha se pred nami odpre veriga Julijcev s Triglavom na sredini; veriga Karavank z mogočno Kepo je videti kot obzidje, ki se na skrajnem vzhodu navezuje na Grintovce. Na južni strani se odpre razgled na Blegoš in Porezen, na jugozahodu pa proti Soriški planini in Bohinjskim goram. Nad kočo na Gladkem vrhu je razgledna plošča z vklesanimi imeni vrhov, ki nam jih kaže razgled.

Altemaver spominja še na dejanje iz zgodovine: v 13. stoletju so namreč freisinški škofje, tedanji lastniki ozemlja, na ta del začeli naseljevati Nemce s Tirolske. Ohranilo se je kar nekaj imen iz takratnega časa, pa tudi govorica ljudi v Zgornjih Danjah še danes spominja na to.

Navzdol se bomo odpravili po poti na Razor, to je tista desna varianta iz vasi Prtovč. Takoj po položnem vršnem grebenu se steza začne strmo spuščati navzdol. Potrebna je previdnost, saj je polna grušča in le kanček neprevidnosti lahko povzroči boleč zdrs. Po strmem spustu se pot sčasoma poravna in nekaj časa poteka lepo položno skozi gozd, potem pa se vse do vasi Prtovč spet strmo spušča po poti, ki je videti, kot bi bila tlakovana s kamenjem. Verjetno je to spomin na čase, ko so z Ratitovca tovorili železovo rudo v dolino.

Čeprav ima Ratitovec skromno višino, sega nad zgornjo gozdno mejo in so obsežni vršni deli pokriti s planinskimi pašniki. Prav zato je pod vrhovi zraslo več planin. Na severni strani so to Pečana, Klom in Danjarska, na južni pa Prtovška planina.

Nadmorska višina: 1667 m

Višinska razlika: 656 m

Trajanje: 2 uri in 30 minut

Zahtevnost: 3 zvezdice

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 6. november 2012 / 07:00

Največji vpliv padec cen plina

Medletna inflacija v Sloveniji ostaja višja kot v začetku leta in nekoliko višja od povprečja evrskega območja.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / / 20:04

Zelišča

Poletje je čas uspevanja in nabiranja zelišč. Posadim jih v vrt in nabiram jih v naravi. Materino dušico nabiramo na Krvavcu. V začetku julija se vsako leto odpravimo na Krvavec in nabiramo to čude...

Razvedrilo / / 20:04

Pil sem, draga, pil tvoj vonj, ki diši …

… je v petek na vrtu Tržiškega muzeja prepeval Istran Rudi Bučar, ki je skupaj z Istrabendom navdušil zbrane, željne istrske ljudske in avtorske folk glasbe.

Mularija / / 20:03

Mladi upi karateja

V šolskem letu 2015/2016 je Karate zveza Gorenjske že tretje leto zapored uspešno izpeljala osnovnošolsko ligo v karateju, na kateri je nastopilo več kot sto učenk in učencev iz tridesetih slovenskih...

Rekreacija / / 20:03

S kolesom po 'puklih'

Pokal polanskih puklov že šesto sezono združuje lokalne organizatorje kolesarskih prireditev v Poljanski dolini.

Kultura / / 20:01

Radi pojejo o gorah

Na nedavnem odprtju spominske razstave del Jožeta Megliča so svojemu rojaku v čast zapeli Lomski fantje in navdušili obiskovalce. V načrtu imajo zgoščenko.