Se nam cedita med in mleko?

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 25. november 2011 / 06:00

Cedila sta se med in mleko slovenskega izvora. Ne, ne gre za predvolilni oglas, saj mu v današnjih razmerah ne bi nihče verjel, pač pa se je to zgodilo prejšnji teden v slovenskih šolah in vrtcih.

Na pobudo slovenskih čebelarjev, ki se jim je letos pridružilo več sto kmetij in nekatera živilska podjetja, so namreč v šolah in vrtcih pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Na jedilniku so bili črn kruh, maslo in med ter mleko, vse slovenskega izvora. Otroci so zdrav zajtrk prigriznili v družbi županov iz domačih občin, šolarji v Polhovem Gradcu pa v družbi samega predsednika države. Če celo predsednik države reče, da je med zdrav, bo pa že držalo, se je najbrž pletlo v mladih glavicah.

Akcija pa ni namenjena zgolj promociji zdravega življenjskega sloga, ki se, roko na srce, resnično začne graditi že v vrtcu in šoli. Je tudi priporočilo, da Slovenija čim več hrane pridela in proda doma, namesto da jo uvažamo. Na nedavni predstavitvi političnega programa stranke, ki je najbolj zasidrana na podeželju, smo slišali, da je naša država v smislu samopreskrbe s hrano sposobna zagotoviti le zajtrk, za kosilo in za večerjo pa že zmanjka.

Kruh in mleko

Otroci so bili deležni dobrega zajtrka, vsem pri nas pa se na žalost ne cedita med in mleko. Njihova življenja so bolj odraz filma z naslovom Kruh in mleko. Te zgodbe dobro poznajo v dobrodelnih organizacijah, kamor mnoge družine prihajajo po zavoje s hrano, v katerih so namesto medu in mleka najosnovnejši prehranski izdelki: moka, sladkor, testenine, olje …, zraven pa še kakšen pralni prašek. Ena takšnih organizacij je tudi Karitas, ki je akcije v korist pomoči potrebnim pospešila ravno ta teden. Denar zbira tudi s tradicionalnim dobrodelnim koncertom Klic dobrote, ki bo ta konec tedna v Celju.

Pokojnine na ledu

Večina ljudi bi raje kot od pomoči živela od svojega dela ali minulega dela. Upokojenci pa so ta teden slišali slabo novico, da se jim pokojnine pred koncem leta ne bodo nič povečale. Po besedah odgovornih na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so že s februarsko uskladitvijo presegli mejo povečanja v tem letu. Omejitev je posledica intervencijskega zakona, ki omogoča le četrtinsko usklajenost s plačami. Tisti, ki živijo od slednjih, pa na žalost tudi ne vedo za medletno povečanje. Sicer pa povišanje pokojnin ne bo mogoče do februarja prihodnje leto, ko ne bo več veljal intervencijski, pač pa sistemski zakon. Kot vemo, je Pahorjeva vlada tik pred odhodom hotela še za naprej uveljaviti intervencijski zakon, ker bo sicer denarja v državni blagajni zmanjkalo, vendar neuspešno. Tako ta neprijetnost ostane za prihodnje oblastnike.

V teh časih je bolj kot o povečanjih slišati o zmanjšanjih. Če gre denimo za zmanjšanje odpadkov, nimamo nič proti. Ta teden je tudi evropski teden zmanjševanja količine odpadkov, ko organizatorji projekta Z vrečko na vrečko opozarjajo na ekološke učinke uporabe plastičnih vrečk. Menda jih vsak Slovenec na leto porabi od 130 do 150, le štiri odstotke pa jih gre v reciklažo. Druge ostajajo v naravi in dolgoročno vplivajo na zdravje okolja, živali in ljudi. Namesto z vrečko pojdimo v trgovino raje s staromodnim cekarjem ali vrečko iz blaga, pa bomo okolju in sebi naredili veliko uslugo.

Bananin olupek še za Jankovića

Politično življenje pa tudi v tem tednu kroji predvolilno dogajanje. Na ulicah so se že pojavili plakati, na njih pa obrazi politikov in bolj ali manj posrečena politična gesla, ki naj bi prepričali volivce. Ta teden nam je poštar prinesel tudi brošuro z naslovom Predčasne volitve v državni zbor 2011 z imeni vseh kandidatov, ki nastopajo v naši volilni enoti in volilnih okrajih. Glavne osebe letošnjih volitev prepoznavamo in spoznavamo v medijskih soočenjih, kjer se kandidati ne potijo le zaradi žarometov, pač pa pogosto tudi zaradi zgodb, ki jim niso ravno v čast. Tako je prejšnji teden zaradi nadomestila na bananinem olupku zdrsnilo Gregorju Virantu, ta teden pa smo poslušali razčiščevanje lastniških razmerij v družini Janković. Oče Zoran, ki s svojo listo meri na sam državni vrh, je dal hišo v Grosupljem sinu Juretu, vendar mu je ni prepisal, za nameček pa mu je navrgel še precej denarja za ureditev vrta. V javnosti je vse to zamolčal. Koliko mu je to škodilo na lestvicah politične priljubljenosti pred volitvami, se bo najbrž pokazalo ob naslednjih meritvah.

Nadaljevanka Patria

V ponedeljek pa je na okrajnem sodišču v Ljubljani spet potekalo sojenje v zadevi Patria. Janez Janša, ki je eden od obtoženih, zatrjuje, da gre za politični proces. Pred sojenjem so v njegovi SDS svarili pred možnostjo incidentov, do katerih naj bi prišlo pred sodiščem, vendar se ni zgodilo nič takega. Pač pa so šefu v podporo pred (in na) sodišče prišli nekateri Janševi somišljeniki in podporniki. Vsi niso zdržali dolgotrajnega (šesturnega) branja obtožnega predloga tožilstva. Nadaljevanka Patria bo znova na sporedu v ponedeljek. Janezu Janši, ki še vedno kraljuje na vrhu lestvic javnega mnenja pred volitvami, za zdaj še ni povzročila škode.

Še enemu sojenju smo bili priča ta teden. Ne na sodišču, ker tam je bila zdravnica Zlatka Kanič že spoznana za krivo malomarnosti pri zdravljenju Bora Nekrepa, ki je umrl v bolnišnici. Sedaj jo obravnava njena stanovska organizacija, zdravniška zbornica, ki ji lahko odvzame zdravniško licenco.

Dogaja pa se še ena nadaljevanka. Na ustavnem sodišču so znova odločali o družinskem zakoniku. Civilna iniciativa za pravice družin in otrok je namreč zbrala podpise za referendum o sprejetem zakonu, ker se ne strinja z možnostjo, da bi istospolni partnerji lahko posvojili otroke. Na razsodbo še čakamo, zagotovo pa je lahko ta zgodba predmet političnih iger pred volitvami. Za nadaljevanko pa bi lahko označili tudi proteste proti finančnemu kapitalizmu, ki se nadaljujejo v Ljubljani. Protestniki so sredi tedna zasedli filozofsko fakulteto v Ljubljani in opozorili na težave študentov.

Čof v jezero

Predvolilna kampanja v mrzlih zimskih mesecih je kandidatom manj prijazna, kot bi jim bila denimo zgodaj jeseni, ko bi lahko volivcem ponujali kostanj in gobe ter na prostem kuhali predvolilni golaž in pražili krompir. Malo boljše možnosti ima ob teh temperaturah radovljiški kandidat Cveto Uršič. S prijatelji radi skočijo v Blejsko jezero, še najraje pozimi. To bodo storili tudi to soboto, je dodal še prijazen namig medijem. Namigi pa so tudi manj prijazni. V anonimnem pismu, ki smo ga te dni dobili v uredništvo, je avtor posvaril tajkune, ki so si drznili kandidirati na parlamentarnih volitvah. Nekatere, ki so zavozili gorenjsko gospodarstvo in se okoristili (sodeč po vsebini, je avtor dober poznavalec teh razmer), je skupina, ki se podpisuje z Rdeči junaki, udarna sila kranjske levice, zastrašila že ob lanskih lokalnih volitvah, nekaterim pa svarila ponavlja tudi ob tokratnih.