Država na shujševalno kuro

Reforma javnega sektorja v smeri zmanjševanja izdatkov zanj je v volilnih programih večine strank.

Kranj – Vitka državna uprava, ko naj bi po eni strani racionalizirali število in velikost državnih institucij ter po drugi poskrbeli za večjo učinkovitost, je cilj večine strank, ki nastopajo na letošnjih parlamentarnih volitvah. Prizadevanja za izhod iz gospodarske krize narekujejo tudi potrebo po reformi javnega sektorja, saj so izdatki za javne uslužbence že leta 2007 predstavljali četrtino vseh proračunskih izdatkov. Kot v eni od časopisnih prilog piše prof. dr. Mirko Vintar s Fakultete za upravo, se ti izdatki od začetka krize naprej še povečujejo (medtem ko jih v evropskih državah zmanjšujejo), in sicer zaradi plačne reforme, ki je povprečno plačo v javnem sektorju povečala za pet odstotkov. Poleg tega, ugotavlja profesor, je Slovenija tudi ena redkih držav, kjer povprečna plača v javnem sektorju presega povprečje plač v gospodarstvu in se ta razlika celo povečuje. Kako si kandidati nekaterih strank (vprašanje smo naslovili šestim parlamentarnim strankam, odgovor smo dobili od treh) predstavljajo racionalizacijo v delovanju države, s kakšnimi ukrepi naj jo dosežemo?

Prihranek do sto milijonov

Andrej Golčman, Radovljica (stranka Zares): »Javni sektor je preveč pomemben sistem za delovanje države, da bi ga populistično izkoriščali za volilno kampanjo. Je pa potreben reforme in znižanja proračunskih odhodkov za njegovo delovanje. To je mogoče zmanjšati z znižanjem števila uslužbencev za dva odstotka na letni ravni, a ne z odpuščanjem, temveč z nenadomeščanjem (upokojevanje in razporejanje na druga delovna mesta zunaj javnega sektorja). Realno število ministrstev bi bilo med 10 do 12, vendar ob nujni centralizaciji podpornih služb. Na ta način je na letni ravni možno prihraniti do sto milijonov evrov. Začasno pa je treba znižati tudi standarde in normative ter druge stroške (do deset odstotkov) v javnem sektorju. S tem bi lahko prihranili do 250 milijonov evrov. Z odpravo administrativnih ovir bi stroške gospodarstva lahko znižali za tristo milijonov evrov letno.«

Funkcionarji naj bodo za zgled

Bojan Homan (SDS): »Slovenija mora biti v prihodnjih dveh letih sposobna z zmanjšanjem javne porabe in ustvarjanjem delovnih mest, ki bi povečala prihodke proračuna, bistveno zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki je v letu 2010 narasel na 5,8 odstotka BDP (iz uravnoteženega proračuna v letu 2007).

Ena izmed desetih rešitev za prvih sto dni prihodnjega mandata je zmanjšanje števila ministrstev na deset od trenutno osemnajstih in s tem zmanjšanje državne uprave. Poudarjamo, da program vitke javne uprave ne temelji na odpuščanjih javnih uslužbencev, temveč predvsem na prerazporeditvi nekaterih javnih uslužbencev v tiste dele javnega ali zasebnega sektorja, kjer je zaznati večje pomanjkanje kadra, ter naravnemu odlivu. S takšnim ukrepom bomo zmanjšali neposredno državno upravo in okrepili trenutno kadrovsko podhranjen del javnega in zasebnega sektorja. Funkcionarji lahko s svojim zgledom prvi prispevajo svoj delež k sanaciji finančne krize in nevarnosti globlje gospodarske recesije, zato smo v SDS kot enega od prvih ukrepov v zakonodajni postopek že vložili zakon o znižanju plač funkcionarjev.«

Pred racionalizacijo temeljita analiza

Darja Lavtižar Bebler (SD): »Za učinkovitejše in cenejše poslovanje države so najprej nujno potrebne dokaj radikalne sistemske spremembe: državni aparat je pri nas prevelik in prenormiran, tudi v primerjavi z večino držav članic EU in OECD. Toda samo na podlagi predhodne temeljite analize je mogoče zmanjšati število ministrstev, ukiniti ali združiti katerega od direktoratov, uradov, skladov, agencij itd. Doslej takšne analize v Sloveniji nismo opravili, razvrščanje teh ustanov pa je vselej bilo dokaj stihijsko, pogosto so jim botrovali zgolj kadrovski »apetiti« koalicijskih vladnih strank. Socialni demokrati se zavedamo, da je treba dolgoročno znižati število zaposlenih v javnem sektorju. Vendar pa se zavzemamo za »naravno« zmanjševanje zaposlenosti (upokojevanje). Treba je tudi zagotoviti, da v javnem sektorju ostanejo in vanj vstopajo sposobnejši in bolj strokovno usposobljeni. Zato se ni primerno lotevati linearnega nižanja njihovih plač, pač pa zagotoviti tak plačni sistem, ki bo nagrajeval sposobnejše, bolj prizadevne in učinkovitejše. Več kot očitno je, da je bila uvedba enotnega sistema plač v javnem sektorju, glede na zelo različno vsebino in zahtevnost v posameznih dejavnostih, neutemeljena. Državo je treba poceniti tudi na področju javnih naročil in z bolj vestnim gospodarjenjem z materialnimi sredstvi/stroški, za kar pa je treba uvesti tudi enotno službo za javna naročila (npr. neracionalni nakup Patrij in druge oborožitve, operacijske mize ipd.).«