Cesarstvo študentskih čutil

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 22. november 2011 / 06:00

V četrtek so v galeriji poslovne stavbe Cubis v Šenčurju odprli kiparsko razstavo del študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani z naslovom Cesarstvo čutil. Odkupno nagrado za najboljše delo je prejela Brina Ivanetič.

Galerijski prostor poslovne stavbe Cubis v šenčurski poslovni coni je od četrtka oplemeniten z novo zanimivo likovno razstavo. Tokrat se v njej predstavljajo izbrani avtorji, študenti kiparstva Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane, katerih ustvarjalno vodilo je bil film Cesarstvo čutil s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zakaj Cesarstvo čutil ? »Že dolgo prijateljujeva s kiparjem Metodom Frlicem, in odkar predava na ljubljanski akademiji, sva razmišljala o predstavitvi kiparskih del študentov,« je povedal Andrej Ržišnik iz podjetja Skupina Ržišnik Perc, o naslovu pa dodal: »Mlado bodočo umetniško elito pa sva želela vzpodbuditi tako provokativno kot motivacijsko, saj prav ponavadi prinaša maksimalni rezultat. Pokazala sva jim kultni japonski film Cesarstvo čutil, ki je s njegovo kontroverzno zgodbo pred tridesetimi in več leti razburkal javnost. Je bila to pornografija ali kaj drugega …« Če je bil odziv študentov sprva nekoliko mlačen, pa jih je med samim procesom ustvarjanja tema dovolj razburila, da so ustvarili odlična dela.

»V projekt smo vključili študente od drugega do četrtega letnika, tako da je trinajst avtorjev na koncu pripravilo petnajst idejnih zasnov, od katerih smo jih osem izbrali za realizacijo. Avtorji so kot material uporabljali železo, les, mavec, poliester, aluminij …,« je povedal akademski kipar Metod Frlic, tretje leto profesor kiparske tehnologije na ALU, ki je bil tokrat v vlogi povezovalnega člena med akademijo in Skupino Ržišnik Perc. Pri organizaciji projekta in pripravi del je namreč sodeloval celoten kiparski oddelek, ob Frlicu še profesorji Matjaž Počivavšek, Alen Ožbolt, Lujo Vodopivec in Jože Barši. »Motivacija za delo pa ne sme biti le provokacija, ampak tudi nagrada,« je dodal Andrej Ržišnik, saj so v podjetju finančno podprli izdelavo vseh osmih realiziranih idejnih zasnov, prispevali pa so tudi odkupno nagrado za najboljše delo po izboru strokovne komisije. Ta je izbrala delo z naslovom Izliv avtorice Brine Ivanetič. Sicer je na razstavi osem del, ki so jih poleg nagrajenke ustvarili še Boris Beja, Ulla Žibert, Arnož Božič, Vid Avdič Batista, Jernej Maučec, Tilen Kurent Mihelič, Jure Fingušt in Aleksander Andželović.

»Pozdravljam gesto Skupine Ržišnik Perc, saj je to, da je nekdo iz gospodarstva pripravljen brez kakršnihkoli zahtev podpreti mlade umetnike in s tem omogočiti njihov razvoj, danes velika redkost,« je povedal Metod Frlic, ki je hvaležen tudi za vsa sredstva, ki jih je podjetje namenilo za opremo delavnic na Akademiji za likovno umetnost. Odličen odziv publike ob odprtju razstave je pokazal, da v Skupini Ržišnik Perc razmišljajo v pravi smeri. Razstava bo odprta do konca januarja 2012, dela, ki so na ogled, pa so tudi naprodaj.