Na Zgoši bo ostal razvoj

Seaway z novim letom deli razvoj in proizvodnjo bark. Prvi bo ostal na Gorenjskem, druga se seli v Prekmurje. V dveh letih so prodali 220 hibridnih plovil Greenline 33.

Zgoša – »Za seboj imamo viharno vreme, vidimo pa veliko bolj jasno sliko kot jeseni 2008,« je v četrtek nagovor ob izdelani dvestoti barki Greenline 33 (prodali so jih še dvajset več) povedal Japec Jakopin, ki je skupaj z bratom Jernejem Jakopinom polovični lastnik Seawaya. Težke čase kažejo tudi številke: letos bodo ustvarili za dobrih 27 milijonov evrov prihodkov in dvesto tisočakov dobička pred davki in drugimi obveznostmi, še leta 2008 skoraj 34 milijonov evrov in 3,9 milijona evrov dobička. Že prihodnje leto naj bi ustvarili prav toliko dobička ob dobrih 31 milijonih evrih prihodka.

»Ohranjamo likvidnost, veliko več kot v preteklosti pa se moramo pogovarjati z bankami,« pravi Jakopin in nadaljuje: »Smo srednje veliko navtično podjetje in to je najslabše. Nišni proizvajalci se lahko skrijejo pred velikimi, ti pa povečujejo tržne deleže. Mi smo na tankem ledu, zato moramo rasti.« Danes je v skupini 250 zaposlenih, tudi zadnja leta zaposlujejo, še več bodo po selitvi proizvodnje v Puconce. V novi industrijski coni bo zrasla tovarna na pet tisoč kvadratnih metrih, v štirih letih naj bi zaposlili od 120 do 150 novih sodelavcev. »Razvijamo tudi vetrne elektrarne za več velikih podjetij, eno bomo postavili ob našem objektu. Če se bo klima spremenila, bi lahko tam proizvajali tudi vetrnice,« je razložil direktor Jani Grašič.

V Prekmurju bo Seaway proizvajal tudi desetmetrske motorne barke Greenline 33. V razvoj teh so od leta 2007 vložili sedem milijonov evrov, ob proizvodnji dvestote pa že lahko trdijo, da je uspešna in tako kvalitetna, da je konkurenca (tudi zaradi številnih patentov) ne more hitro ponarediti. Prodali so jo v 28 držav na štirih celinah in je najbolj prodajana barka zadnjih dveh let. Za takšen model morajo kupci (ponavadi mlajši upokojenci s čutom za okolje ali vsaj za nizko porabo) odšteti do 150 tisoč evrov, za večje Greenline 40 in 70 pa ni toliko zanimanja, saj jih prodajajo po več milijonov evrov za kos. Poleg razvoja na Zgoši in proizvodnje v Puconcih Seaway ostaja tudi v Italiji, vendar le z izdelavo večjih plovil.

Svetovna navtična panoga se je v štirih letih zmanjšala za polovico, zaslužek podjetij je padel na šestino. Kljub temu največji rastejo, manjša podjetja zapirajo vrata. Jakopin je prepričan, da svet ni v krizi, ampak gre za globoko spremembo sveta, v kateri se je težišče ekonomije prestavilo z zahoda na vzhod. Zaradi sprememb pa so morali v Seawayu korenito ukrepati: prodali so ladjedelnico v italijanskem Tržiču in se hkrati lotili investicije v Puconcih, s 1. januarjem delijo razvoj in proizvodnjo, osvajajo nove trge …

»Želimo imeti stabilne pogoje tako za razvoj (so prvi razvojnik za polovico desetih največjih navtičnih podjetij) kot proizvodnjo, želimo postati bolj učinkoviti,« načrtuje Jakopin. Zadnja dva meseca znova tečejo tudi pogovori s sosednjim Elanom, Grašič pojasnjuje: »Prvič so sami pokazali interes, sedaj skupaj iščemo možnosti sodelovanja na področju proizvodnje plovil. Mislim, da se bomo do konca leta že dogovorili.« Z združenimi močmi bi lahko povečali tržni delež.