Mladi najbolj ranljivi na trgu dela

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / petek, 18. november 2011 / 06:00

Mladi so danes bolj kot kadarkoli obremenjeni z brezposelnostjo ter pri iskanju zanesljive zaposlitve in dostojnega zaslužka ujeti v strukturne ovire. Kako bi to reševala politika?

Kranj – V predvolilnem času smo slišali podatek, da ima naša država največ brezposelnih mladih ljudi z univerzitetno izobrazbo, sosedje Avstrijci naj bi imeli to stopnjo najnižjo. Na naše povpraševanje na Republiškem zavodu za zaposlovanje so navedbo ovrgli, češ da je bila po podatkih Eurostata septembra 2011 sezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti mladih do 25 let v EU 21,4, v Sloveniji pa 13,4 odstotka. Kljub temu je problem brezposelnosti med mladimi šolanimi ljudmi velik, na kar so pred nedavnim opozorili tudi v sindikatih, češ da je prehod mladih iz sistema izobraževanja na trg dela vse težji, pri tem pa poudarjajo zlasti težko zaposljivost diplomantov bolonjskega sistema. Med mladimi z univerzitetno izobrazbo je bilo oktobra 2008 denimo 4388 brezposelnih, oktobra letos že 9862. Poleg strukturnih pasti pri svobodnih sindikatih težavo vidijo tudi v nedomišljenem sistemu prakse, vajeništva in pripravništva, kjer zahtevajo izboljšanje zakonodaje. Skoraj polovica delodajalcev namreč zahteva od mladih, ki bi jih zaposlili, delovne izkušnje, pri bolj izobraženih od dve do štiri leta. Izboljšanje možnosti zaposlovanja mladih šolanih ljudi je izziv tudi za politiko. S kakšnimi ukrepi bi te razmere spremenili nekateri gorenjski kandidati za volitve v državni zbor?

Peter Svetina, SLS: »Za mlade brezposelne diplomante imamo v državi razne mehanizme zaposlovanja, a jih ne uporabljamo. Sam vidim priložnost zanje na področju socialnega podjetništva, kjer bi se lahko za začetek zaposlili, si služili plačo in si nabrali delovnih izkušenj. Ko prerastejo to stopnjo, se lažje zaposlijo drugje. Ko sem bil direktor VDC, sem iskal mlad izobražen kader, a ga nisem mogel zaposliti zaradi ovir, ki obstajajo na teh področjih: imeti morajo tri leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, ki ga brez opravljenega pripravništva ne morejo opravljati, tu pa se ujamemo v začarani krog. Te birokratske ovire moramo porušiti. V dolgoročnem pogledu pa moramo pri zaposlovanju mladih poskrbeti, da prideta pod eno okrilje izobraževanje in zaposlovanje, kar nam bo omogočilo hitro reakcijo na trgu dela. Imamo določene fakultete, zlasti družboslovje, kjer ni omejitev vpisa in kjer je hiperprodukcija diplomantov, ki potem ne najdejo zaposlitve, na drugih področjih pa jih manjka. To je treba uravnovesiti. Obenem moramo delo znova vzpostaviti kot vrednoto, tako da bodo tudi mladi z diplomo na začetku voljni poprijeti za delo, za katero je denimo predvidena srednja šola.«

Andreja Valič Zver, SDS: »Rešitev ni mogoče ponuditi čez noč. Vlada mora reševati slab položaj mladih usklajeno v več področnih politikah hkrati. V SDS smo pripravili ukrepe za to, da Slovenija zavaruje standard ljudi, omogoči ponovno gospodarsko rast in ustvari dovolj kvalitetnih delovnih mest. Poleg ustreznih posegov na trg dela (posebne spodbude za delodajalce v obliki zmanjšanja prispevkov ali delnega nadomestila plač ter spodbujanje k vključevanju mladih v delovni proces že med šolanjem) bomo zagotovili, da bo srednje in zlasti visoko šolstvo v večji meri »proizvajalo« kader, ki bodo s svojimi poklicnimi kvalifikacijami lahko konkurenčni na trgu dela, da se bodo izobraževali in usposabljali za poklice, ki jih družba in še posebej gospodarstvo nujno potrebujeta. SDS načrtuje izboljšanje zaposljivosti diplomantov z večjo kakovostjo študija. Predvidevamo bistveno več prakse v času študija, pa tudi prenovo delovno-pravne zakonodaje. Zmanjšali bomo razlike v pravicah, ki izhajajo iz različnih vrst zaposlitvenih razmerij. Pozorni bomo na ukrepe, ki bodo vzpodbujali zaposlovanje za nedoločen čas.«

Ilija Dimitrijevski, SD: »V Sloveniji je podporno okolje za podjetništvo v razvojnem zaostanku. Zato bom podpiral vse primerne oblike za razvoj podjetniškega duha pri posameznikih in razvoj podjetniškega okolja. Poleg znane paradigme: 'Svet smo si sposodili od naših vnukov in ga moramo neokrnjenega vrniti,' je treba razviti in v praksi uveljaviti novo paradigmo za medgeneracijsko solidarnost: 'Vrnimo vnukom podjetništvo in podprimo njihova prizadevanja s svojimi izkušnjami ter viri za razvoj.' Znanje kot vrednota mora dobiti svojo ekonomsko ceno v družbenem okolju. Za Kranj in Gorenjsko sta pomembna dva osnovna projekta. Projekt Zlato polje, ki naj bi ustvaril primerno podjetniško okolje ter ovrednotil potencial znanja in izkušenj ter razvoj novih profilov znanja v sklopu ustanovitve Gorenjske Univerze.«

Alenka Bratušek, Pozitivna Slovenija: »Gre za problem gospodarstva in strukture visoko izobraženih mladih. V Pozitivni Sloveniji bomo visoke strokovne šole v sodelovanju z gospodarstvom povezali v regijska visokošolska središča in prisluhnili potrebam gospodarstva. Mladim je treba vrniti upanje v prihodnost, pokazati, da je delo vrednota. Naši ukrepi bodo usmerjeni v podporo novim delovnim mestom, z visoko dodano vrednostjo in s tem tudi več možnosti za visoko izobražene mlade ljudi. Za mlade je zelo pomembna ohranitev brezplačnega študija in štipendiranje s strani države. Zagotoviti jim je treba dostopnost do znanja, ne glede na socialni položaj ali okolje. Potruditi bi se morali, da tudi obrtniškim poklicem vrnemo ugled. Večina otrok ima danes željo po vpisu na gimnazijo in potem na fakultete. Občutek imamo, da je že kar sramotno ne hoditi v gimnazijo, ampak na poklicne šole. To je treba spremeniti. Vsak poklic mora biti cenjen in s tem bomo mlade spet navdušili za prave obrtne poklice. Država pa mora pri prilagajanju izobraževalnih programov poslušati želje in potrebe obrtnikov in tudi tako bomo lahko zmanjšali brezposelnost mladih. Treba jim je pokazati, da ni nujno biti doktor znanosti, da v življenju lahko uspeš.«

Suzana Šušteršič, Lista Virant: »Kandidati Državljanske liste Gregorja Viranta večinoma prihajamo iz gospodarstva, zato dobro poznamo velik problem zaposlovanja mladih inovativnih ljudi, in to na vseh strokovnih področjih. Šolani mladi nam zato tudi uhajajo v tujino in so za slovensko gospodarstvo izgubljeni. Rešitev vidimo v oblikovanju možnosti mehkega prehoda v zaposlitev z uvedbo fleksibilnih oblik dela, ki bi mladim izobraženim omogočile, da razvijejo svoje potenciale tudi s projektnim delom, pri tem pa bi stroški takih zaposlitev za delodajalce naraščali postopoma. Prek take oblike zaposlovanja bi omogočili rast in razvoj tudi pri delodajalcu in s tem ustvarjanje novih delovnih mest. Načrtujemo uvedbo socialne kapice in zvišanje meje za obdavčitev z najvišjo davčno stopnjo, s čimer bi spodbudili zaposlovanje visoko izobraženih in znižali strošek bruto plače za delodajalce.«