Domovanje zlobnega zmaja

Mirna gora (1047 m) - Spokojna vzpetina, na katero vodi Gozdna učna pot. Žig razširjene slovenske transverzale. Najvišji vrh Bele krajine.

Tokratni cilj nas bo popeljal na jug Slovenije, v Belo krajino, kjer bomo obiskali najvzhodnejši vrh prostranega gozdnega sveta Kočevskega Roga. Cilj bo vrh, ki s svojimi 1047 metri predstavlja tudi najvišji vrh Bele krajine. Odkrivali bomo zanimivosti Gozdne učne poti in se mimogrede lahkotno povzpeli na vrh Mirne gore, ki je zaradi gozda sicer brez razgleda.

Odpeljemo se proti Beli krajini. Predlagam, da avtocesto proti Novemu mestu zapustimo na izvozu za Žužemberk in sledimo smerokazom proti Semiču. Peljemo se mimo odcepa za Dolenjske Toplice, skozi Podturn, Kočevske Poljane, mimo odcepa za smučarski center Čermošnjice, tik pred Semičem, v vasi Vrčice pa zavijemo desno, kamor nas tudi usmeri smerokaz za Mirno goro. Nadaljujemo po asfaltirani cesti, ki višje postane makadamska, vse do vasi Planina, kjer na urejenem manjšem parkirišču parkiramo. Tik pred vasjo je na desni strani stara kapelica svetega Ilije. V vasi Planina se začne Gozdna učna pot, ki nas bo pripeljala do Planinskega doma na Mirni gori.

Levo, mimo lično zgrajenega smerokaza, v obliki kozolca, se začnemo vzpenjati skozi vas. Na levi strani poti je spomenik, ki opozori, da je bila od začetka leta 1944 do osvoboditve v vasi Planina rekonvalescentni oddelek slovenske partizanske bolnišnice.

Gozdna učna pot je sicer krožna in poteka po južnem pobočju Mirne gore. Ob njej so predstavljene pestre gozdne združbe, drevesne in grmovne vrste ter pomen gozda za vodovje in ozračje. Hitro dosežemo gozd in se mimo Zagaženove skale začnemo strmeje vzpenjati. Informacijske table ob poti nam postrežejo z zanimivimi dejstvi. Ste vedeli, da ima drevo bukve 25 kilometrov korenin, ali pa, da hektar bukovega gozda premore 20 ton suhih korenin.

Markirana pot se v prijetnih okljukih hitro dviguje. Ko dosežemo širšo gozdno cesto, nadaljujemo desno. Na naši levi je tabla, ki nas opozori na Mirnogorski pragozd. Po poti se povzpnemo do stopnic, ki nas privedejo pred Planinski dom na Mirni gori.

Pred domom stoji več kot 170 let stara bukev, ki v višino meri 20 metrov, premer 90 cm, površina listov je 800 m², dnevno pa odda 30 litrov vode.

Poleg doma je cerkvica svetega Frančiška Ksaverja, ki ima na zvoniku urejeno razgledišče na Belo krajino. Razgled se odpre daleč tja preko Kolpe, z razgledišča pa lahko občudujemo gričevnato, gozdnato in vrtačasto pokrajino. Romanje k cerkvi je slovelo kot božja pot za odvrnitev hude ure. Sam nastanek cerkve je povezan z ljudskim izročilom, ki pripoveduje, da je v votlini na gori domoval zloben zmaj. Ko je v dolini dozorelo žito in zorelo grozdje, je bruhal nevihtne oblake, iz katerih je padala toča. Nekoč je toča uničila ves pridelek kar sedem let zapovrstjo, zato je zavladala lakota. Ljudje so se v stiski zatekali po pomoč k sv. Frančišku Ksaveriju kot varuhu pred vremenskimi nevšečnostmi. Nad zmajevo votlino so pozidali njemu posvečeno cerkev in hude ure so prenehale. Ker je na gori zavladal mir, je dobila ime Mirna gora.

Od doma se sprehodimo po gozdni poti proti severozahodu, se vzpnemo mimo skal do oddajnika in naprej skozi gozd do vrha Mirne gore, ki je označen z možicem, skrinjico in žigom. Žal, razgleda ni, ker je vrh skrit v gostem gozdu.

V dolino se vrnemo po poti vzpona.

Nadmorska višina: 1047 m

Višinska razlika: 300 m

Trajanje: 1 ura in 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica