Sodba onemogoča razvoj Kamnika

Tako opozarjajo člani Meščanske korporacije Kamnik, ki so razočarani nad sodbo Vrhovnega sodišča, ki je pred kratkim denacionalizacijski postopek za del premoženja vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

Kamnik – Vrhovno sodišče je namreč na seji tričlanskega senata pred približno mesecem dni ugodilo zahtevi državne pravobranilke za revizijo dela denacionalizacijskega postopka v primeru vračanja podržavljenega premoženja agrarni skupnosti Meščanska korporacija Kamnik (Mekok) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu (Upravi enoti Kamnik) v ponovni postopek. S tem je razveljavilo sodbe Upravnega sodišča, s katerimi je bil članom Mekok že pravnomočno vrnjen del premoženja. Gre predvsem za gozdove v Kamniški Bistrici, kjer je zavezanec za vračilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, člani Mekok pa so v njih letos že začeli sekati les. Sečnje ne bodo mogli nadaljevati, dokler Mekok ne bo spet vpisan v zemljiško knjigo s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča.

Sodišče ugotavlja, da zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri postopku ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti Mekok leta 1994, člani sedanje agrarne skupnosti niso aktivno legitimirani za vzpostavitev premoženjskih pravic bivše agrarne skupnosti. »Vrhovno sodišče je z novo sodbo kršilo poglavitno načelo, ki izhaja iz Zakona o denacionalizaciji, da se morajo dosledno popraviti krivice, ki so nastale v povojnem obdobju zaradi poseganja države v lastninske odnose. Sodišče pa vseskozi vztraja pri trditvah, ki so jih predstavili zavezanci, pa čeprav so zgrajene na procesni napaki. Resnica je vrednota, ki se v tem pravdnem postopku od strani zavezancev uporablja predvsem za dokazovanje lastnih interesov. Tak odnos sojenja se članom Korporacije dogaja že skoraj dvajset let, zadnja sodba pa bo denacionalizacijski postopek podaljšala še za nekaj let,« je razočaran predsednik Mekok Milan Deisinger. V Mekok so nezadovoljni tudi zato, ker sodišče zaradi procesnih napak postopka ni ustavilo ali zavrglo, ampak vrnilo na prvo stopnjo, s tem pa jim je onemogočeno, da bi se pritožili na Ustavno sodišče in naprej na mednarodno sodišče za človekove pravice.

»To pomeni ogromno škodo tako Kamniku kot tudi sami državi, saj onemogoča normalen razvoj, poleg tega pa omogoča stekanje več sto tisoč evrov v zasebne žepe zunaj Kamnika. Morda pa je ravno to pravi razlog za tako dolge postopke,« pa se sprašuje član Mekok Bojan Pollak.