Igrajmo se Šolopoli

Družabno igro Šolopoli so vsebinsko oblikovale učiteljice ob visokem jubileju podljubeljske šole, besedilo je požlahtnil ravnatelj. Igra je zabavna in poučna.

Podljubelj – Igra Šolopoli se igra podobno kot Monopoli, le da vsebina predstavlja spremembe, novosti in dejavnosti dvanajstega desetletja obstoja šole na vasi. Igro so prvič predstavili javnosti ob nedavnem praznovanju jubileja šole. »Sin Domen je dobil pred leti v Osnovni šoli (OŠ) Most na Soči Malo mostarsko miško, igro, ki je narejena na podoben način, le da predstavlja značilnosti Mosta na Soči. Igro smo doma veliko igrali, potem sem jo prinesla kolegicam v šolo,« je povedala soavtorica Šolopolija, vodja OŠ Tržič – Podružnične šole Podljubelj Maja Ahačič in pojasnila: »O igri smo razmišljali celo leto, intenzivno smo jo pripravljali od maja. Skupaj z učenci smo nabrali kamne, ki označujejo igralce, kamenčki pa so namesto hiš in hotelov.« Pomembnejši dogodki zadnjega desetletja so zapisani na vseh robovih glavne igralne plošče in smo jih v različnih barvah poimenovali po sklopih Prireditve v šoli, Prireditve v kraju, Organizirano varstvo v šoli, Interesne dejavnosti, Novo pri šoli, Šolska prehrana, Organizacija pouka in Film. Razlago posameznih sklopov ponujajo kartice, kjer je vsak del prikazan v sliki in besedi.

Namesto evra šolčki

Kot je poudarila Maja Ahačič, je igra in tudi ime igre rezultat timskega dela: »Helena Ahačič je iskala po arhivu in izpisala pomembne dogodke zadnjega desetletja. Urša Frelih Meglič je poiskala »monopole« in izdelala pravila igre, osnutek pravil pa je napisala Urška Vodišek. Moj prispevek je osnutek besedila za na kartico, na podlagi katerega smo začele besedilo krčiti in se pogovarjati, kaj želimo sploh sporočiti. Poiskala sem fotografije iz šolskega in lastnega arhiva. Ravnatelj OŠ Tržič Stanislav Grum je požlahtil besedilo in popravil strokovne izraze. Kreativno je bilo tudi sodelovanje s tiskarjem Boštjanom Uzarjem, ki je postavil in oblikoval ploščo, kartice, denar – šolčke in je prisluhnil našim željam, obenem pa sledil kakovosti materialov. Pravzaprav je v Šolopoliju »skritih« veliko sodelavcev in donatorjev, ki so napisani na igri in se jim ob tej priložnosti tudi zahvaljujem.« Natisnili so tristo Šolopolijev, stroške so delno pokrili s prostovoljnimi prispevki ob nakupu igre ob nedavnem praznovanju jubileja in zbiralno akcijo papirja, bodo pa organizirali še kakšno zbiralno akcijo.

Igra za štiri igralce

Pomen igre je v strokovnem mnenju predstavila Marjeta Kepec, višja svetovalka področja razredni pouk pri Zavodu RS za šolstvo: »Učenci skozi igro spoznajo preteklih deset let šole in kraja, prostore v šoli, ekološke – humanitarne dogodke v kraju, pomen sodelovanja v skupnosti, možnosti za izbor interesnih dejavnosti, se urijo v opazovanju, sklepanju, napovedovanju, sporočanju. Učenci uresničujejo tudi cilje slovenščine, saj razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja, branja. Igra poteka po pravilih Monopolija, zato mladi igralci razvijajo tudi matematično znanje. Najbolj izstopajoča je dejavnost z denarjem: učenci ga spoznavajo, menjujejo, seštevajo, odštevajo … Igra je pripravljena za igranje v četvericah, kar pomeni tudi možnost za sodelovanje, medsebojno pomoč in kontrolo. Učijo pa se tudi čisto vseživljenjskih stvari: gospodarnega ravnanja z denarjem, smiselnega ali nesmiselnega kupovanja ali prodajanja, hitrega odločanja …«

S karticami »smejka« in »kiska« pa igralci spoznajo še nekatere druge prireditve, na katerih sodelujejo podljubeljski učenci. »Pri vsem tem delu je bila še najtežja selekcija, ker se je v zadnjih desetih letih dogodilo toliko stvari. Dvanajsto desetletje je šolo označilo po odpiranju navzven. Prav je, da tudi drugi vidijo, kaj vse znamo in zmoremo narediti,« je poudarila Maja Ahačič.

Igramo se doma in v šoli

»Igra je res super, igramo jo doma, pa tudi otroci v šoli so nad njo navdušeni,« je dejala Helena Ahačič. »Učenci najraje kupujejo polja, na katerih je njihova učilnica, kjer so oni na slikah ali pa je na sliki njihova učiteljica. Dobro jim gre, hitro so ugotovili, katera polja se tudi splača kupiti,« je povedala Urška Frelih Meglič. »Vsi predstavljeni projekti, prireditve, interesne dejavnosti dokazujejo, da je šola živa še pa še. Predvsem pa je najbolj pomembna vpetost šole v kraj, saj se praktično vse dogaja s tega stališča,« je povedal ravnatelj OŠ Tržič Stanislav Grum in dodal, da je igra zabavna in poučna. Ali, kot je igro ocenila Marjeta Kepec: »Igra je zanimiva, posebna in uporabna.«