Koga bo bolela glava

Pazite, da vas po martinovanju ne bo bolela glava, kakor bo menda bolela zmagovalce letošnjih volitev. Le da teh ne bo bolela od šampanjca, kakor jim je napovedal nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.

Ko se je v petek, 4. novembra, začela uradna kampanja pred letošnjimi predčasnimi državnozborskimi volitvami, so stranke začele s svojimi konvencijami. Prva je bila volilna konvencija stranke SDS na Brdu, velika spektakularna prireditev, na kateri so njeni akterji dali vedeti, da so na Brdu domači še iz obdobja predsedovanja Slovenije Evropski uniji, ki je uspešnica Janševe vlade. In dali so vedeti, da nameravajo zgodbo o uspehu ponoviti, češ da so tudi edina politična sila, ki je zares pripravljena na vodenje države po 4. decembru.

Druga kitica Zdravljice

Ko je pevski zbor uvodoma zapel slovensko himno, so jo začeli z drugo kitico: Komu najpred veselo zdravljico bratje č'mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet … in šele za njo sedmo kitico Žive naj vsi narodi … Spomnimo, da je SDS v tem mandatu predlagala, naj bo druga kitica Zdravljice tudi uradno himna, k čemur je že prej pozval tudi pisatelj Boris Pahor.

Zanimivo srečanje na Brdu, kjer je Janez Janša predstavil tudi vse kandidate za poslance, je postreglo tudi z nekaterimi znanimi osebnostmi, denimo s prejšnjim zunanjim ministrom iz Janševe vlade Dimitrijem Ruplom, znanim odvetnikom Francijem Matozom, nekdanjo prvo damo študentske organizacije Katjo Šoba, estradnima osebnostma Eldo Viler in Stojanom Auerjem, koprskim županom Borisom Popovičem, kandidirata tudi evropska poslanka in poslanec Romana Jordan Cizelj in Milan Zver. Slednji je prišel v družbi svoje žene, Kranjčanke Andreje Valič (sedaj tudi Zver), ki za poslanko kandidira v prvi kranjski volilni enoti.

Kandidati na turneji

V soboto je bila tudi volilna konvencija Pahorjeve SD, v nedeljo se je v Ribnici sešla Nova Slovenija, na kateri sta spravljena nastopila predsednica Ljudmila Novak in evropski poslanec Lojze Peterle. Slednji vendarle ni ustanovil svoje stranke in je ostal zvest stari, čeprav se je zgodaj jeseni pojavil z novim gibanjem. Sicer pa se stranke podajajo na turnejo med slovenske volivke in volivce. Janez Janša je napovedal, da bo z njimi ves čas potoval tudi ansambel s pomenljivim imenom Victory. Na Gorenjsko jih, potem ko so jo že uvodoma zavzeli v tako velikem slogu, razen na okroglo mizo (spet na Brdu) v teh dneh še ni bilo. Pač pa je v Kranj s svojo gorenjsko ekipo kandidatov prišel Borut Pahor. Nič kaj optimističen ni bil, saj je svoj govor začel z italijansko krizo, od katere je v veliki meri odvisno tudi dogajanje v našem gospodarstvu. Pač pa je povedal, zakaj je stranka SD na volitvah dobra izbira: ker zna voditi državo v kriznih razmerah.

Zoran za poslanca

Medtem smo tudi izvedeli, da tudi Zoran Janković ne bo čakal na to, da mu ponudijo mandatarstvo, pač pa bo v Ljubljani kandidiral za poslansko mesto. Pri njegovi Pozitivni Sloveniji se bo za poslance potegovalo tudi nekaj znancev: med političnimi na Gorenjskem smo prepoznali Alojza Potočnika (prej Zaresov poslanec), sicer brata evropskega komisarja Janeza, med poslovneži pa Boštjana Šifrarja, letošnjega podjetnika leta, med športniki pa smučarko Špelo Pretnar in rokometašico Tatjano Polajnar. Tudi na drugih listah bi se našla zanimiva imena, pri Virantu bo denimo kandidiral Bojan Starman, gospodarstvenik in nekdanji žirovski župan, pri stranki TRS pa Hermina Krt in Urban Bren, uspešen mlad znanstvenik, doktor kemijskih znanosti. Na listi SLS pa najdemo dva župana, Franca Čebulja in Mihaela Prevca, ki sta oba že okusila poslanski kruhek, le da tedaj kot župansko-poslanski dvoživki. Te dvojnosti bo sedaj konec, ob izvolitvi v državni zbor se bosta namreč županovanju morala odpovedati.

Sicer pa je ugibanj konec: v sredo, 9. novembra, se je opolnoči iztekel rok, do katerega so stranke, liste ali posamezni kandidati lahko vložili svoje kandidature. Tisti, ki jim je uspelo, so to z navdušenjem naredili pred očmi javnostmi, drugi pač ne. Medtem še vedno poteka razprava, ali so pravična in zakonita ravnanja medijev, ki k soočenjem vabijo zgolj najbolj opazne kandidate, ki jim javnomnenjske ankete kažejo najboljši rezultat. Ne jezijo se le zunajparlamentarne stranke, češ da imajo v primerjavi s parlamentarnimi manjše možnosti, pač pa tudi uveljavljene. Ker jih niso povabili v odmevno četrtkovo TV oddajo, so se diskriminirane počutili v strankah Zares, LDS in SNS.

Grška drama z italijanskim nadaljevanjem

Predčasne volitve potekajo v slabih časih, ko se svet ukvarja z dolžniško krizo. Grška nadaljevanka, ki se je že zelo vlekla, je v teh dneh vendarle dosegla dramaturški vrh. Predsednik vlade Jorgas Papandreu je odstopil, uspeli so dogovori o vladi narodne enotnosti. Toda drama se nadaljuje pri naši še bližnji sosedi, Italiji. Premier Silvio Berlusconi je v italijanskem parlamentu izgubil večinsko podporo, odstopil pa ni, pač pa pravi, da bo to storil, potem ko bodo sprejeti varčevalni ukrepi. Svetovna kriza pač vznemirja mnoge finančne trge, tudi našega.

Pisma, celo grozilna

Da se izogne še večjim dolgovom, bi morala naša država sprejeti interventni zakon, je prepričan (za zdaj še) predsednik vlade Borut Pahor, ki ta poziv s pismom naslavlja na poslance državnega zbora. Naj bi sprejeli interventni zakon, ki bi ohranil zamrznitev plač v javnem sektorju, je predlagal tudi Pavel Gantar (poslanec Zares), a nekoliko omiljeno različico. Zaradi tega je tudi on prejel pismo, vendar grozilno, češ naj se ne dotika pokojnin, če ne … sledila je grožnja z vojaškim napadom.

Čeprav že v času volilne kampanje, bo moral državni zbor v iztekajočem se mandatu očitno znova v parlamentarne klopi. Ta teden pa je prejel še podpise Nacionalnega sveta invalidskih organizacij za začetek zbiranja podpisov podpore za referendum o zakonu o Loteriji Slovenije. Zakon je namreč na zadnji izredni seji državni zbor po vetu državnega sveta znova potrdil. Takšen pa ni všeč nekaterim invalidskim organizacijam, ki v svetu fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij ne bi imeli enakega vpliva kot prej.

Vsakdanjik in praznik

Vse pa vendarle ni črno. Tudi prazniki so. Minuli konec tedna so svojega praznovali muslimani, ki so v Sloveniji druga največja verska skupnost. Za sedaj imajo verske obrede še v športnih dvoranah, želijo pa si pravi verski center, džamijo, o čemer polemika v Sloveniji še ni končana.

Različna mnenja pa se krešejo tudi o tem, katera je praznična Martinova sobota, tista pred ali ona po 11. novembru. Največ pristašev pa ima rešitev, naj se praznujeta kar obe. Ob tem policisti budno pazijo na voznike, ki preveč intenzivno okušajo mlado vino. Imejte torej prijetno (nekateri že drugo) martinovanje, vendar potem nikar za volan. In kot rečeno, naj vas potem preveč ne boli glava.