Sladke, a so bile že slajše (2)

Iz Mostarja nas je pot vodila nazaj na Hrvaško, do hotela Nimfa v Živogošću, v bližini Igrane, ki je naslednji dan, ko smo se odpravljali na obiranje mandarin, razkril prelepo Nimfino peščeno plažo.

Po zajtrku smo se zapeljali v dolino Neretve. K Josu. Dan je bil namenjen obiranju mandarin in uživanju ob čudovitih pogledih na drevesa, polna zrelih sadežev. Nekatera so se šibila pod težo že oranžnih, prav poseben pa je bil pogled na polna drevesa še čisto zelenih sadežev.

Ob prihodu so nam postregli s suhimi figami in šilcem domačega žganja, kjer se nam je zdel 'pomarančevec', kakor ga imenujejo, boljšega okusa. Potem smo začeli 'berbo' oziroma obiranje mandarin. Bili smo kot majhni otroci: najprej dve v usta, potem eno v žakelj. Lezli smo po drevesih, segali po najvišjih, najbolj od sonca obsijanih sadežih, da bi ja dosegli najslajše. Pravijo, da so letos sladke, vendar so bile prejšnja leta slajše.

Dogovor je bil, da kdor se je na Glasov izlet prijavil do določenega datuma, dobi pet kilogramov nabranih mandarin brezplačno, preostalo doplača, pa je potem Kompas izletnike presenetil in jih prav vsem pet kilogramov podaril. Ljudje so odločitev sprejeli z glasnim odobravanjem.

Po obiranju smo se omamljeni od vonja mandarin in že malce lačni odpravili na kosilo. Zame je bil to najbolj zanimiv del dneva, čeprav je bilo tudi obiranje nekaj posebnega. Večina nas je to počela prvič, nekateri so dogodek primerjali z našo trgatvijo.

Naložili so nas v neretvanske čolne oziroma 'trupice', nas zapeljali po slikovitih kanalih reke Neretve do simpatičnega prostora, kjer je sredi vsega stala pristna gostilna, značilna za te kraje, tam pa je možno tudi prirejati piknike. Živa glasba, obilno kosilo, kjer pa jegulja na tisoč in en način meni ravno ni šla po grlu, po besedah izletnikov pa je bil okus fantastičen, je bila lep zaključek delovnega dne.

V Nimfo smo se vrnili zadovoljni, s polnimi želodčki, večer pa zaključili z družabnimi igrami, plesom in Jožetovimi orglicami.

V dopoldanskih urah zadnjega dne smo si privoščili še panoramski izlet ob Makarski obali z ladjo Dva brata, se na poti domov ustavili v dalmatinski prestolnici - Splitu, kjer je bila 'riva' živahna, nas pa je morda bolj kot Dioklecijanova palača zanimal vonj iz kuhinj bližnjih restavracij. Privoščili smo si hitro kosilo in zadovoljni nadaljevali pot na Gorenjsko.

Izlet smo zaključili tam, kjer smo ga začeli: na kranjski avtobusni postaji, kjer je okoli polnoči dobesedno zadišalo po mandarinah.