Po žetvi malica

Ajda na trzinskem polju je dočakala spravilo.

Trzin - Na lep jesenski dan, sicer vetroven in mrzel, je ajda, zasejana v juniju na eni trzinskih njiv, dozorela in čakala spravila. Ob brnenju kombajnov, ki so velike površine ajde požirali, smo se na majhni površini zbrali žanjice in kosci s srpi in koso, da bi prikazali nekdanji način spravila žit. Pet žanjic in štirje postavni fantje. Najprej seveda postavljeni v gruči za načrt, sestavljen iz koščkov spomina posameznikov na nekdanje tovrstno opravilo: kako ravnati s koso z zaščitno mrežo, kako napraviti povezovalnice iz bilk, kako jih zavezati in zavezane postaviti v kopico. Za spodbudo seveda šilce domačega in tradicionalna hruševka. Pogled na žanjice in kosce je bil domač, saj je bila večina opravljena v tradicionalno žetveno oblačilo, obvezna je bila poštučkana ruta, gospodinja v belem predpasniku. Srpe, ki jih je pred žetvijo nabrusil izurjen klepalec na klepalnik, je bilo treba med žetvijo dobrušati z oslo iz pravega osovnika, napolnjega s kisom. Žanjice, ki so še kot otroci sodelovale pri žetvi, so že po nekaj zamahih s srpom vešče zbirale bilke ajde in jih polagale na povezovalnice. Le s koso je bilo treba nekaj več vaje; red odkošenega žita mora biti seveda ozek, da ga žanjica lahko pobere s srpom z enim potegom. Med žetvijo se je oglasila tudi znana ljudska Po Gorenjskem, po Kranjskem že ajda zori, obujali so spomine na otroška dela med žetvijo, predvsem pobiranje klasja, prenočevanje v kopicah in tudi načrtovanje naslednjega opravila, otepanja ajdovih snopov s cepci ...

Pogled na požeto njivo, kopice z ajdovimi snopi, ki čakajo na sušenje v kozolcu, v ozadju pa zasnežene kamniške planine je bil nepozaben. Sledila je tradicionalna malica suhimi mesninami, kruhom, tudi nekaj na žlico je bilo, ocvrte miške in domača kapljica. In seveda trden dogovor, da Turistično društvo Kanja Trzin običaj žetja, spravila in otepanja ajde nadaljuje in prenaša nekdanje običaje na mlajše generacije.