Umrl je Janko Messner

Bil je zaveden Slovenec in neusmiljen kritik tistih, ki so imeli Slovence na Koroškem za spoštovanja in časti nevredne ljudi.

Pretekli teden je v celovški bolnišnici slab mesec pred 90. rojstnim dnevom umrl pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec in profesor slovenščine na slovenski gimnaziji v Celovcu Janko Messner. Za koroške razmere v času, ko je živel, je bil nekaj posebnega. Bil je zaveden Slovenec, kar si je upal povedati vsakomur in povsod. Tudi zato so ga Nemci kmalu zatem, ko so ga poklicali v Wermacht, razporedili v kazenski bataljon, povojna koroška oblast pa ga je šest let pustila brez dela. V svojih javnih nastopih in literarnih delih ter člankih je bil neusmiljen, do konca oster kritik koroške stvarnosti, v kateri so bili Slovenci nekaj nepotrebnega in osovraženega, čeprav so se žrtvovali za poraz nacizma v Avstriji, in tudi Slovencev v Sloveniji, ki se niso dovolj zavedali pomena koroških Slovencev za obstoj celotnega naroda. Čeprav se pod svoja dela ni vselej podpisal s pravim imenom in priimkom, temveč je bil Ivan Petrov, Petrov Anzej, Podkržnikov Luka in Matjaž Kropivnik, so bralci vedeli, da so besede Messnerjeve. V slovensko zavednem duhu je vzgajal tudi sinova Jožeta in Mirka. Messnerja imajo v lepem spominu tudi številni dijaki slovenske gimnazije v Celovcu, na kateri je bil profesor slovenščine v letih od 1963 do 1981. Bil je slavist. Študij slavistike je končal v Ljubljani. Janka Messnerja (13. december 1921–26. oktober 2011) so pokopali v nedeljo, 30. oktobra, na pokopališču v Nonči vasi/Einersdorf pri Pliberku/Bleiburg. Njegov rojstni kraj pa je Dob/Aich pri Pliberku. »Odhajajo najboljši med nami. Drug za drugim,« so ob njegovi smrti zapisali na Koroškem.