Koncesija kot edina možnost
Preddvorski občinski svetniki so podprli investicijski program za sklenitev javno-zasebnega partnerstva s podelitvijo koncesije za gradnjo kanalizacijskega omrežja na območju občine.
Preddvor - Potem ko je odpadla možnost, da bi kanalizacijo in čistilno napravo gradili z denarjem iz projekta Gorki, so začeli razmišljati o javno-zasebnem partnerstvu. Koncesionar naj bi zgradil kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo in ju upravljal, po treh desetletjih pa bi prešla v last občine. V sodelovanju z inštitutoma za raziskave in izobraževanje ter za lokalno samoupravo in javna naročila iz Maribora so pripravili investicijski program, ki so ga ta teden potrdili na seji občinskega sveta, sprejeli pa tudi sklep o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Investicijski program jim je natanko predstavil dr. Jan Žan Oplotnik z mariborskega inštituta.
Program zajema možnost gradnje kanalizacije v obsegu 18,7 kilometra in okvirni vrednosti 4,84 milijona evrov v primeru polne izvedbe projekta oziroma 9,7 kilometra omrežja v vrednosti dva milijona evrov v primeru skrčene izvedbe, v obeh primerih pa tudi gradnjo čistilne naprave za štiri tisoč gospodinjstev. Ob skrčeni izvedbi projekta ni predvidena gradnja kanalizacije za območje Zgornje, Srednje in Spodnje Bele, saj to naložbo podraži za polovico, uporabnikov pa je manj kot tretjina. Ob bojazni svetnikov, da bi s tem Bele ostale brez kanalizacije, pa je župan Miran Zadnikar dejal, da bi bilo smiselno kanalizacijo graditi v dveh fazah, najprej prvo (po zoženi verziji), po letu 2015 pa še drugo (za Bele), za katero bi se na razpisih znova potegovali za nepovratna sredstva. Opozoril je še, da na slednja še lahko računajo do razpisa za koncesionarja, potem ne več.
Kaj gradnja v javno-zasebnem partnerstvu pomeni za uporabnike? Koliko bodo plačevali? Breme investicije bodo slednji nosili s plačevanjem omrežnine. V primeru polne izvedbe projekta bi bila ta dvajset evrov mesečno na uporabnika, v primeru skrčene izvedbe 15 evrov. Zakon pa dopušča, da polovico amortizacije subvencionira občina. V tem primeru bi uporabniki plačevali deset evrov (ali ob skrčeni izvedbi 7,5 evra), občinski proračun pa bi subvencija ob polni izvedbi stala 210 tisoč evrov oziroma 125 tisoč evrov ob skrčeni.