Milijardo vložiti v najboljša podjetja

Poziv slovenskega gospodarstva prihodnjim vladajočim je jasen: gospodarstvo mora postati prioriteta.

Brdo pri Kranju – Tako je sklenilo okoli petsto gospodarstvenikov, ki so se v ponedeljek zbrali na šestem Vrhu slovenskega gospodarstva. Izpostavili so sedem prioritet s 14 konkretnimi zakoni. Ugotavljajo, da se Slovenija razvija prepočasi, zadolžuje na račun prihodnjih generacij (zgolj za tekočo porabo), hkrati pa vlada najbolj pesimistična gospodarska klima v EU … »Potrebujemo zaupanje za spremembe in vladavino prava. Socialni partnerji in politiki moramo stopiti skupaj in dati zavezo za gospodarsko prihodnost,« pravi Samo Hribar Milič iz GZS.

Šefi velikih podjetij, člani izvršilnega odbora GZS, so bili konkretni. Potrebujemo nov gospodarski zagon, nove investicije, nove bančne kredite, dokapitalizacijo bank, takojšnje davčne olajšave za investicije v proizvodnjo, laboratorije in informacijsko tehnologijo, je našteval Stojan Petrič (Kolektor) in dodal: »Država naj se zadolži za dodatno milijardo evrov in jih plasira v deset podjetij, ki so kapitalsko ustrezna in likvidna, ki ustvarijo nekaj sto milijonov prometa, imajo pa razvojne težave. Čez nekaj let bi takšna podjetja lahko ustvarila milijardo evrov prometa.« Denar bi dobili z zniževanjem stroškov za javno upravo – po pet odstotkov letno.

Tega vprašanja so se lotili tudi drugi. »Potrebujemo močno in dobro organizirano državno upravo, saj ne sme priti do vala podcenjenih prodaj podjetij,« meni Uroš Slavinec (Helios). »Več bo treba dati za razvoj,« ugotavlja Cvetana Rijavec (Ljubljanske mlekarne) in nadaljevala: »Slišimo, da je to nemogoče, a je treba le varčevati. V Slovenji smo v treh letih izgubili 12 odstotkov delovnih mest, število javnih uslužbencev se je v istem času povečalo za štiri odstotke, njihove plače so višje za 5,3 odstotke!« V treh letih se je zato javna poraba dvignila za štiri milijarde, z dobrih 14 na dobrih 18 milijard evrov.

Osredotočiti se moramo na ustvarjanje nove dodane vrednosti, rešitev vidi Iztok Seljak (Hidria): »Temeljni vzvod gospodarskega razvoja so investicije, te pa od leta 2008 le padajo, čeprav imajo multiplikativni učinek,« pravi Tatjana Fink (Trimo). V treh letih so investicije v stavbe padle za polovico, v stanovanja kar za 80 odstotkov, v proizvodnjo skoraj za tretjino. Zdravko Počivavšek (Terme Olimje) meni, da bo k večji konkurenčnosti veliko prispevala reforma trga dela, Devid Palčič (Robotina) pogreša profesionalno in ciljno usmeritev države: »Tolažba, da smo prvi na Balkanu, ne bo več dolgo zdržala. Morda nas je katera od držav že prehitela.« Prof. dr. Danica Purg iz Poslovne šole Bled je opozorila na boljše sodelovanje med politiki, na timsko delo in poštenost, Franjo Bobinac (Gorenje) pa, da slovensko gospodarstvo raste na področju izvoza, zato: »Potrebujemo konkretne ukrepe, da bo ves svet postal naš domači trg.«

In gorenjski gospodarstveniki? Miro Pinterič (Šešir): »Težko je. V Šeširju imamo težave kot vsi tekstilci v Sloveniji. Pa ne zaradi drage delovne sile, ampak drage državne uprave, s številnimi ministrstvi, agencijami in uradi, ki jih moja šivilja ni sposobna plačati.« Jure Mežnaršič (Aerodrom Ljubljana): »Najhujšo težavo, to je negotovost okoli prihodnosti Adrie Airways, smo dali skozi, saj se, kot kaže, postavlja na noge in ne bodo reducirali voznega reda. Le z dobrim voznim redom, torej tudi drugimi prevozniki, bomo ustvarili večje število potnikov.«

Brane Lotrič (B&B): »Čakamo, da bo nova politika ustvarila boljše pogoje za gospodarstvo, tako za večja kot za manjša in srednja podjetja oziroma podjetništvo. Več pozornosti bi morali dati izobraževanju, tudi razvoju zasebnega izobraževanja in raziskav.« Milan Kopač (Kladivar): »Za zdaj nam gre dobro, imamo naročila za prihodnje mesece, prihodnost ostaja negotova. Strinjam se s predlogi zbornice, saj gre za realen pogled na gospodarski razvoj Slovenije. To je treba urediti, ne glede na to, ali gremo v recesijo ali konjunkturo.«