Zakaj se pri nas jeseni dnevi krajšajo?

Besedilo: S. L.
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

Fizikalni razlogi krajšanja dolžine dneva ležijo v nagibu ter ukrivljenosti našega planeta. Zemljina vrtilna os, navidezna črta, ki poteka skozi Zemljo med severnim in južnim polom, je namreč glede na Sonce nagnjena za 23,5 stopinje. Tako je ob vrtenju Zemlje okoli Sonca enkrat severna, drugič pa južna Zemljina polobla (hemisfera) bližje Soncu. Tem bolj severno gremo, krajši so dnevi v tem času. Poznamo dva Sončeva obrata ali solsticija. Poletni solsticij je 21. junija, ko je dan pri nas (na severni polobli) najdaljši. Od tega dne se dnevi pričnejo krajšati. Zimski solsticij pa je 21. decembra, takrat je dan v letu pri nas najkrajši. Dan in noč sta enako dolga ob enakonočjih (ekvinokcijih), ki sta 21. marca ter 23. septembra.

Poleg različne dolžine dneva je posledica nagiba tudi menjavanje letnih časov (pomlad, poletje, jesen in zima). Ker se spreminja dolžina dneva, je posledično različno tudi segrevanje Zemljinega površja. Tako pride do naravnega pojava različno toplih obdobij – letnih časov. Ti so različni na poloblah. Ko je pri nas zima, je na južni polobli poletje – in obratno.