Po jagodah ne bo dišalo

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Medvode / sreda, 26. oktober 2011 / 06:00

Medvoški občinski svetniki so se v sklopu obiska v Krajevni skupnosti Pirniče ustavili tudi pri bioplinarni Organica Petač. Najprej so prisluhnili lastniku, nato pa še ogorčenim sosedom.

Pirniče – Člani medvoškega občinskega sveta so v soboto nadaljevali obiske po krajevnih skupnostih. Potem ko so bili v začetku meseca v KS Smlednik, je bila tokrat na vrsti KS Pirniče. Obiska se je udeležila dobra polovica svetnikov, vodja svetniških obiskov pa je Vladimir Bertoncelj. Namen je spoznavanje krajev v občini in na terenu se seznaniti s problemi, o katerih odločajo na sejah občinskega sveta.

Tokratni obisk je bil še posebej zanimiv, saj se je zaključil pri bioplinarni Organica Petač, ki sicer ne obratuje, je pa bila v zadnjem času tudi v medijih aktualna tema, nazadnje zaradi smradu iz silaže. Svetnikom je spregovoril lastnik Miha Petač, najprej o trenutnih delih, ki tam potekajo: »Objekte usklajujemo z izdanim gradbenim dovoljenjem. Trenutno poteka zahtevana gradnja hleva.« Nekaj besed je na to temo dodal še njegov oče Jernej Petač, ki je poudaril, da si je vrsto let prizadeval za selitev kmetije pod vas in da je štirinajst let čakal na gradbeno dovoljenje: »Sem zgrožen in ne razumem, da se ne dovoli razvoj. Vse spremembe glede na izdano gradbeno dovoljenje so bile narejene prav zaradi boljšega vključevanja objekta v okolje, zato se je spremenila tudi tehnologija. Vloga za spremembo gradbenega dovoljenja je bila zavrnjena, zato se sedaj objekti usklajujejo z izdanim dovoljenjem. Želimo si, da bi bioplinarna čim prej začela obratovati.« Miha Petač je dejal, da so bile pri sami gradnji res narejene spremembe, a vse v gradbenih conah in brez povečanja zmogljivosti objektov: »Naprava je celo za deset odstotkov manj zmogljiva kot je zapisano v gradbenem dovoljenju.« Svetniki so se dotaknili še smradu, za katerega je Miha Petač dejal, da se ne bo več ponovil: »Vonj bo takšen kot na primerljivo velikih kmetijah. Specifičen vonj silaže, ki ga je bilo zaznati v krajšem obdobju, je bil posledica »odprtja« celotne površine silosa, česar ob normalnem delovanju kmetije ali bioelektrarne ne bi bilo. Bil je posledica premeščanja skladiščene silaže zaradi uskladitve silosa. Ne gre pa pričakovati, da bo na kmetiji dišalo po jagodah.«

Drugo plat zgodbe pa so svetniki slišali pri najbližjem sosedu. Od balkona njegove hiše je skladiščena silaža oddaljena vsega nekaj metrov. »Življenje tukaj je dejansko nemogoče. Danes so nizke temperature, tako da smrad ni tako izrazit. Predstavljajte pa si, kako iz silaže smrdi poleti, ko so temperature precej višje. Ne moremo več prezračit hiše, smrdi garderoba, avto. Katastrofa,« so bile besede Francija Lavrinca, ki pri reševanju problematike upa tudi na pomoč občine, predvsem pa pričakuje, da bo delovala pravna država: »Objekt je zgrajen nelegalno in rok za rušitev se je iztekel, zgodi pa se nič. Napake so bile narejene od začetka do konca, najprej že v tem, da je objekt sploh umeščen v okolje, kamor ne sodi. Šli bomo do konca, ker tako ne moremo živeti. Objekte je treba porušiti in zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.«