Dvajset let slovenske carine

Osmega oktobra je minilo dvajset let od vzpostavitve carinske kontrole na celotnem slovenskem ozemlju.

Kranj – Carinska uprava je jubilej proslavila s konferenco o sodelovanju med carino in gospodarstvom, z razstavo o zgodovini carine na Slovenskem in s slovesnostjo na Brdu, kjer so podelili tudi priznanja. Predsednik države Danilo Türk je carinsko upravo ob jubileju odlikoval z zlatim redom za zasluge pri vzpostavitvi sodobne carinske službe od osamosvojitve do danes, bil pa je tudi osrednji govornik na slovesnosti. V govoru se je spomnil tudi »carinske vojne«, ki se je začela vsaj pol leta pred vojaškimi spopadi z odločitvijo upravnikov devetih slovenskih carinarnic in vlade, da Slovenija že decembra 1990 preneha odvajati carinske dajatve v zvezni proračun. Ko je zvezni izvršni svet potlej odločil, da morajo slovenska podjetja za uvoženo blago plačevati carino na račun v Beogradu, se je slovenska carina temu odločno in enotno uprla, izjalovil pa se je tudi kasnejši poskus »tankovskega« carinjenja. »Vse to so bila takrat pomembna dejanja. Danes jih lahko ocenimo tudi kot izjemno pogumna in državotvorna,« je dejal Türk in poudaril, da carina ni samo organ, ki pobira dajatve in zagotavlja skoraj tretjino prihodkov državnega proračuna, ampak ima pomembno vlogo pri podpori trgovine, povečevanju konkurenčnosti, boju proti ponaredkom, organiziranemu kriminalu, prepovedanim drogam in terorizmu.

Poglejmo nekaj mejnikov v dvajsetletni zgodovini carinske službe! Že v prvem Uradnem listu Republike Slovenije 25. junija 1991 je bil objavljen zakon o carinski službi, ki je med drugim določil ustanovitev republiške carinske uprave kot upravnega organa v okviru tedanjega sekretariata za finance. Osmega oktobra se je končal rok iz Brionske deklaracije in Slovenija je lahko tudi uradno vzpostavila carinsko kontrolo na meji s Hrvaško. V letu 1993 so dotedanji obrazec za prijavo blaga v tranzitnem postopku nadomestili z evropskim – Enotno carinsko listino in prevzeli policijska pooblastila na maloobmejnih prehodih z Italijo in Avstrijo, s 1. januarjem 1996 pa uveljavili nov »evropski« carinski zakon. Julija 1999 je carinska služba dobila pristojnost pobiranja davka na dodano vrednost pri uvozu blaga in trošarin, manj kot leto kasneje se je pri poslovanju z gospodarstvom začelo brezpapirno, elektronsko vlaganje deklaracij. Pomemben mejnik je bil vstop Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004, ki je prinesel uveljavitev evropske carinske zakonodaje in ukinitev carinske kontrole na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. 1. januarja 2006 je Carinski urad Jesenice dobil pristojnost pobiranja okoljskih dajatev (z izjemo ene) za celotno Slovenijo, dobro leto kasneje je carina začela pobirati trošarino na električno energijo, v letu 2009 pa je od davčne uprave prevzela še izvršbo nedavčnih terjatev. V letu 2007 je uvedla brezpapirno, elektronsko poslovanje na izvozni strani, dve leti kasneje pa še na uvozni.

V enem letu zasegli 238 ton kave

V carinski upravi so ob 20-letnici slovenske carine zbrali tudi nekaj spominov. Dušan Rajgelj (generalni carinski urad) se tako spominja časov, ko v nekdanji Jugoslaviji ni bilo mogoče kupiti običajnih kavbojk, kave, pomaranč, banan in drugega blaga ali pa so bili ti izdelki pri nas nesorazmerno dragi. Še posebej iskana je bila (surova) kava, ki je bila tedaj kot nekakšno nadomestno plačilno sredstvo, s katerim je bilo možno plačati marsikatero storitev ali zaobiti kakšno vrsto. Kava je bila tisočem izziv za hiter in dober zaslužek, če jim je na mejnem prehodu le uspelo pretentati carinike. Cariniki Carinarnice Jesenice so tako v letu 1984 kršiteljem odvzeli skoraj 238 ton kave, poleg te pa še 26.930 ženskih rut, 11.313 listov za ročne žage, 3.130 kavbojk, 1.691 plošč, 13,7 tone pocinkane in bakrene pločevine … Na nekdanjem mejnem prehodu Ljubelj so morali namestiti dodatni večji zabojnik za shranjevanje zasežene kave.

Carina v Sloveniji danes

* čas carinjenja je nekaj minut

* dokumente in blago se pregleduje na osnovi analize tveganja v približno treh odstotkih postopkov

* stoodstotno brezpapirno, elektronsko poslovanje

* velik delež poenostavljenih postopkov – na izvozni strani 95 odstotkov vseh carinskih postopkov poteka v podjetjih, na uvozni strani pa okrog 60 odstotkov