Možnost dogovora o priznanju krivde

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 24. oktober 2011 / 06:00

Prejšnji teden potrjena novela zakona o kazenskem postopku uvaja tudi možnost, da se obdolženec in tožilec dogovorita o pogojih za priznanje krivde.

Ljubljana – Državni zbor je prejšnji teden tik pred razpustom potrdil noveli kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, ki bosta po mnenju ministrstva za pravosodje prispevali k učinkovitejšemu delovanju pravosodnih organov v boju zoper gospodarski in organiziran kriminal.

Bistvena novost, ki jo prinaša novela zakona o kazenskem postopku, je uvedba nove vmesne faze kazenskega postopka, ki nastopi po pravnomočnosti obtožnice in pred razpisom glavne obravnave. Uvedba t. i. predobravnavnega naroka bo omogočala izvedbo skrajšanih oziroma poenostavljenih oblik kazenskega postopka ter ekonomičen potek glavne obravnave. Osnovni namen tega naroka je ugotoviti, ali obdolženec priznava krivdo ali ne, ker bo od tega odvisen nadaljnji potek postopka.

V primeru, ko bo obdolženec krivdo priznal, bo sodišče izvedlo le narok za izrek kazenske sankcije, v primeru, ko krivde ne bo priznal, pa se bodo v nadaljevanju predobravnavnega naroka razčistila tista vprašanja, ki so potrebna za nemoteno izvedbo glavne obravnave. Tako se bo predvsem ugotovilo, katera dejstva so med strankama sporna in s katerimi dokazi se bo na glavni obravnavi dokazovalo, izločili se bodo nedovoljeni dokazi, odločilo pa se bo tudi o drugih procesnih predlogih strank. »Na ta način bo lahko glavna obravnava potekala hitreje in bolj ekonomično, saj ne bo več možno zavlačevati postopkov z novimi dokaznimi predlogi ali predlogi za izločitev dokazov, sodnikov in podobno, razen če bodo obstajali utemeljeni razlogi, da stranka tega ni mogla storiti že na predobravnavnem naroku,« razlagajo na ministrstvu.

Zelo pomembna novost je tudi uvedba sporazuma o priznanju krivde, s čimer se uzakonja možnost, da se državni tožilec in obdolženec dogovorita, pod kakšnimi pogoji bo obdolženec pred sodiščem priznal krivdo. Sodišče bo bedelo nad tem, da bo obdolženec krivdo priznal samostojno in brez pritiskov, da bo seznanjen z vsemi posledicami priznanja oziroma da bo obdolženec vedel, kaj priznava, sodišče pa bo preverilo tudi, ali je priznanje obdolženca potrjeno tudi z zbranimi dokazi.