V Zambiji se okužiš s hvaležnostjo

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 24. oktober 2011 / 06:00

Kamničanka Karla Berlec je ena od udeleženk medicinske odprave v Zambijo, kjer bo kot študentka zadnjega letnika medicine tri mesece pomagala tamkajšnjim prebivalcem.

Slovenski zdravniki in študentje medicine že vrsto let negujejo prav posebno prostovoljno delo, izobraževanje in pomoč manj razvitim, ki mu v svetu ni para. Že vse od leta 1990 namreč v sklopu Sekcije za tropsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani organizirajo strokovno-humanitarne odprave v države tretjega sveta. V slovenskih misijonih v Zambiji, Ugandi, Keniji, na Papui Novi Gvineji in na Madagaskarju je doslej pomagalo že okoli 350 slovenskih zdravnikov, medicinskih sester, mikrobiologov, farmacevtov in študentov. V začetku novembra se v Zambijo odpravlja nova skupina petih študentov, katere članica je tudi Karla Berlec iz Sel pri Kamniku.

»Ker Slovenci vedno več potujemo in je zato tudi nevarnost, da v Slovenijo prinesemo tropske bolezni, vse bolj pogosta, je interes po tovrstnem izobraževanju pri nas vse večji. Sama sicer nikoli nisem bila avanturistka, tudi večjih potovanj za sabo nimam, me je pa že lansko leto za takšno odpravo navdušila moja cimra, ki je bila v Zambiji. Začela sem obiskovati predavanja o tropski medicini in informacije z lanske odprave so me tako navdušile, da sem se odločila, da grem letos v Afriko tudi sama,« pravi Karla Berlec, ki v teh dneh poleg zahtevne organizacije, zbiranja sredstev in urejanja vsega potrebnega osvaja še zadnje potrebno znanje za svoje prostovoljno delo v Zambiji – od strokovnega znanja, povezanega z infekcijami in drugimi boleznimi, pa do osnov zambijskega jezika oz. narečja, ki ga govorijo prebivalci misijona, kamor odhajajo. Uradni jezik v Zambiji je sicer angleščina, a ker v državi živi kar sedemdeset plemen, je tudi jezikov veliko, zato bodo sodelovali z lokalnimi prevajalci.

»V Zambijo odhajamo dobro pripravljeni in strokovno podkovani, zato očitki nekaterih, da se hodimo v dežele tretjega sveta učit, ne držijo, saj lahko zelo veliko prispevamo. Naša skupina bo svoje delo opravljala v misijonski bolnišnici Nangoma, ki je skupaj s svojimi podružnicami pokrova skoraj tolikšno območje, kot je Slovenija. Za 250 tisoč tamkajšnjih prebivalcev skrbi samo nekaj zdravnikov, zato bodo našega obiska zelo veseli. Bolnišnice, v katero dnevno pride okoli dvesto ljudi in je edina zdravstvena postaja daleč naokoli, ne bi bilo brez patrov Stanka Rozmana in Jožeta Grošlja, ki misijon vodi sedaj, in prostovoljci bomo poleg zdravstvene oskrbe domačinom pomagali tudi pri urejanju okolice, izobraževanju, higieni …,« razlaga Karla, ki pojasni, zakaj Zambijci potrebujejo njihovo pomoč. Ljudje umirajo zaradi bolezni, kot so tifus, malarija, kuga, kolera in tuberkuloza, ki bi jih bilo z zdravljenjem mogoče preprečiti. Kar vsak šesti je okužen z virusom HIV, kar za seboj pušča več kot sedemsto tisoč sirot, in ker umirajo večinoma mladi, ta bolezen hromi celotno gospodarstvo ter šolski in zdravstveni sistem. Povprečna življenjska doba domačinov je komaj 37 let, na sedem tisoč prebivalcev pa v povprečju pride zgolj en zdravnik. Povprečna ženska rodi več kot šest otrok, a jih do enega leta umre kar desetina.

»Bolezni je res veliko, a domačinov ne bomo le zdravili, ampak jih bomo tudi učili, na primer, da je treba vodo prevreti, zato je toliko bolj pomembno, da se takšne odprave izvajajo kontinuirano, saj lahko le tako dosežemo napredek. Sami smo morali obnoviti vsa cepljenja, ki so obvezna pri nas, in se zaščiti pred nekaterimi njihovimi boleznimi, prav tako bomo morali redno jemati antimalarike, a kot so povedali udeleženci prejšnjih odprav, se v Afriki ne okužiš z boleznimi, pač pa z ljubeznijo do življenja, preprostostjo in hvaležnostjo, ki veje med domačini. V Afriki menda postaneš tak, kot si v resnici želiš biti,« pravi mlada bodoča kamniška zdravnica, ki bo poleg splošne zdravstvene oskrbe največ pomagala pri porodih. V Zambijo bodo odnesli tudi veliko zdravil in sanitetnega materiala, ki ga zbirajo s pomočjo donatorjev.

»Prav neverjetno je, kako so ljudje tudi v teh kriznih časih pripravljeni pomagati. Organizirali smo že dobrodelni koncert in dražbo dresov naših športnikov, ki so jih brez težav poklonili. Če ljudje vedo, kam bo šla njihova pomoč, res radi pomagajo, česar nismo pričakovali,« še pravi Karla, ki je na svoj dom kot organizatorka zbiranja pomoči za to odpravo prejela številne pakete anonimnih darovalcev z zdravili, igračami in obleko.