Boštjan Šifrar (Foto: Gorazd Kavčič)

Šifrar je podjetnik leta

Boštjan Šifrar, lastnik in direktor škofjeloškega Sibo G, je podjetnik leta 2011.

Škofja Loka – Obrtniki in podjetniki so v sredo prestižno priznanje podjetnik leta 2011 podelili Boštjanu Šifrarju, lastnik in direktor podjetja Sibo G iz Škofje Loke. Komisija, ki ji je predsedoval Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je v utemeljitvi zapisala, da je Šifrar priznanje prejel za uspešno uresničevanje premišljene strategije, s katero je iz obrtniške delavnice (pred več kot 40 leti jo je ustanovil oče Franc Šifrar) ustvaril globalno podjetje.

»Imel je pogum in vizijo, da je iz na videz neglamuroznega posla vlivanja plastičnih pokrovčkov, tub in posodic razvil podjetje, ki svoje izdelke izvaža v 41 držav sveta. Med drugim dobavlja izdelke iz plastične mase tudi za farmacijo, ki je eden najzahtevnejših kupcev. Tako že vrsto let dokazuje, da lahko tudi proizvodno podjetje uspešno konkurira na globalni ravni,« je zapisala komisija. Pred kratkim je bil Šifrar tudi slovenski nominiranec za evropski podjetniški obraz.

»Priznanji sta dokaz, da smo delali v pravi smeri in po načrtih,« je povedal Boštjan Šifrar in tudi, da je med nominiranci zelo malo proizvodnih podjetij. »Enostavna proizvodnja se seli iz Slovenije, zato je recept za uspeh drugje. Kaj imamo skupnega dosedanji podjetniki leta? Ivo Boscarol je razvil izdelek in sam poiskal trg, enako Igor Akrapovič in enako delamo tudi v Sibo G,« pravi letošnji podjetnik leta. Izvažajo v 41 držav po vsem svetu, imajo skoraj sto kupcev, z inovativnimi izdelki pa je 200 zaposlenih lani ustvarilo 58 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Promet so ob povojih svetovne gospodarske krize, v letu 2008, podvojili: z 11 na 22,5 milijona evrov, letos naj bi zaključili s 25 milijoni evrov prometa in približno 4,5 milijona evrov dobička pred obveznostmi.

Kot podjetnik ima Šifrar dva izziva: razvoj zahtevnejših izdelkov z večjo dodano vrednostjo in dvig storilnosti. Večjo dodano vrednost lahko dosežejo v zahtevnejših nišah, kot sta farmacija in kozmetična industrija. Tehnični del pa mora komerciali slediti, zato veliko vlaga v optimizacijo dela na strojih. Prav zaradi velike učinkovitosti, na 22 strojih so na primer na izmeno delali le trije delavci, je lahko izvažal tudi v države z nizko ceno delovne sile, kot sta Pakistan in Egipt.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / četrtek, 30. junij 2016 / 11:31

Počistili veje, uredili poti

Mojstrana – Tik pred začetkom sezone so v Mojstrani poskrbeli za urejenost kraja in okolice. Tako so na deponijo odpeljali kar okoli dvesto kubičnih metrov vejevja, ki so ga porezali ob cestah prot...

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Gostovanje argentinske Pristave

Slovenska gledališka skupina Pristava iz Buenos Airesa v Argentini je gostovala tudi v Cerkljah in Podbrezjah.

Šenčur / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Obnovljena šenčurska šola

Osnovna šola Šenčur je v zadnjih dveh letih dobila povsem novo, sodobno podobo.

Mengeš / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Mengeš potrebuje obvoznico

Mengeš - Mengeš je prometno eno najbolj obremenjenih mest v Sloveniji. Skozenj teče promet s Štajerske proti Ljubljani in Gorenjski, veliko je tudi tranzitnega prometa....

Zanimivosti / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Srečanje psov meščančkov

Kranj - Pred vrtnim centrom Kalia na Zlatem polju v Kranju so v soboto dopoldne izbirali najbolj simpatičnega, največjega, najmanjšega in najbolj ubogljivega mešančka. Zbralo se je...

Cerklje na Gorenjskem / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Pravi kmet ne rabi fitnesa

Če bi potencialne slovenske misice in mistri vedeli, da je nagrada na izboru Lepotice in Fanta slovenskega podeželja najprej obisk Brazilije, potem šele John Deere, bi si vsi omislili kmetijo.