Vabljeni na jesensko gostijo (1)

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / četrtek, 20. oktober 2011 / 06:00

Kdor toži, da se jeseni v primerjavi z radoživim poletjem prav nič ne dogaja, se pošteno moti. Kar naj pomisli na kostanj, buče, orehe, lešnike, grozdje oz. mošt, jurčke, drnulje, jerebiko ... Primorci kakopak dodajajo še kaki, granatno jabolko, žižole ... To so le nekateri dragoceni jesenski darovi, ki nam lahko pričarajo pravo jesensko pravljico.

Narava se je odela v prelepe jesenske barve, ki s svojimi toplimi toni ogrejejo tudi naše srce. V tem času v gozdu, vinogradu, sadovnjaku, na njivi in vrtu dozorijo tudi številni plodovi, ki nas mamijo s svojim vonjem in okusom. Že sama misel na pečen kostanj in kozarček sladkega mošta, jurčke na ta ali oni način ali pa sadno malico s kakijem ali zrni granatnega jabolka … stori, da se nam iz ust pocedijo sline. Gremo najprej na Primorsko …

Vzemimo si čas za granatno jabolko

Granatno jabolko (Punica granatum) je živ dokaz tega, da je jesen daleč od tega, da bi bila pusta. So se vam pred očmi že prikazala številna živahna rubinasta semena? Slednjim gre zahvala, da je ta svojevrsten sadež v stari Grčiji postal simbol plodnosti. Menili so, da pridno zobanje zrn granatnega jabolka posledično prinaša tudi številnejše potomstvo. No, v Grčiji imajo še dandanes navado, da ne­ve­sta takoj po končanem obredu vrže na tla gra­nat­no ja­bol­ko. Se­me­na, ki pri pad­cu od­le­ti­jo iz raz­bi­te­ga plo­du, naj bi na­re­ko­va­la, koliko po­tom­cev se bo v zakonu rodilo. Če za hip odmislimo privlačno notranjost in se posvetimo zunanji podobi granatnega jabolka, ugotovimo, da slednja ni nič posebnega. Mogoče jo še najbolje opišemo, če rečemo, da je kot navadno jabolko, odeto v usnjeno lupino. Preden se lotimo rahlo zapletenega uživanja tega kislo-sladkega sadeža, smo dolžni vsaj na hitro predstaviti njegove zdravilne in prehranske adute. Celoten sadež vsebuje velike količine antioksidantov, zaradi česar se zadnje čase uveljavlja kot učinkovit varuh in pomočnik pri preprečevanju in zdravljenju rakavih in srčno-žilnih obolenj ter pre­­­prečevanju predčasnega staranja kože. Zrna so bogato obdarjena zlasti z vitaminom B2 oz. riboflavinom in vitaminom B3 oz. niacinom. Pohvalijo se lahko še z nekaterimi drugimi vitamini B-kompleksa, nekoliko manj pa z vsebnostjo vitamina C. Kar se mineralov tiče, slovijo zlasti po kaliju in fosforju. Kiselkast okus je posledica velikega deleža taninskih kislin. Svež sadež in sok zni­­­žujta vročino, lajšata kašelj in krepita srce, jetra in ledvice. V pomoč naj bi bila tudi pri aterosklerozi, astmi in kot hitra pomoč pri šoku. Granatna jabolka uživamo sveža. Prerežemo jih na pol in pojemo rdeča semena, ki so izredno okusna. Iz njih lahko izcedimo tudi izjemno osvežilni sok. V tem času se prileže denimo sok granatnega jabolka, pomešan z moštom ali mladim vinom ter obogaten z žličko medu.

Ta čičimak pa ni kar tak'

Navadni čičimak (Ziziphus jujuba) oz. kitajski datelj, ki ga pri nas poznamo po imenu žižola oz. žižula, kot mu radi pravijo na Obali, izvira iz severne Kitajske. Trnat grm ali drevo žižole, ki lahko zraste tudi do deset metrov visoko in ga na Primorskem pogosto sadijo, je za nas, prebivalce celine, domala prava eksotika. Pri potepanjih po primorskem koncu ga, če nimamo izurjenega očesa, z lahkoto zamenjamo z oljko. Plodovi dozorijo oktobra, ko so žareče barve. Najbolj sladki so, ko so rjavi in že malce uveli. Odličnega okusa so tudi posušene žižole – tako po videzu kot okusu spominjajo na dateljne, zaradi česar se jih je tudi prijelo ime kitajski dateljni. Če le imamo možnost, uživajmo sveže ali posušene žižole, saj so izjemna zakladnica vitamina C in kot taki dobra zaščita proti prehladu, ki na nas vse bolj preži. Iz plodov lahko pripravimo marmelado, kompot, sokove ali jih vlagajo v domač tropinovec. Žižole se lahko mimogrede pobahajo tudi z vitamini B1, B2 in B6 ter minerali, kot so kalij, magnezij, fosfor, kalcij in železo. Ljudsko zdravilstvo izpričuje, da naj bi imele žižole to moč, da nas umirijo in poživijo obenem, krepijo srce in imunski sitem, blažijo vnetja sluznic in izkašljevanje, varujejo pred prehladi, poživljajo črevesje, odpravljajo slabokrvnost, če potegnemo iz rokava le nekaj njihovih adutov. Nemara pa jim ob letu osorej le posvetimo cel prispevek, saj si ga zaslužijo.