Gradbinci odšli, gradbišče ostalo

Kljub ogorčenju prebivalcev v soseščini so ob bloku na Mrakovi 1 v Kranju pred tremi leti začeli graditi večstanovanjski objekt, s katerega pa so gradbinci že pred več kot pol leta odšli, gradbišče pa sameva in po mnenju sosedov celo ogroža okolico in ljudi.

Kranj – Letos spomladi je bilo že tri leta, odkar so na veliko začudenje sosedov v najbližjih blokih na zelenico ob Mrakovi 1 v Kranju pripeljali buldožerje in začeli izkop za gradnjo hiš. Stanovalci so bili ogorčeni, saj jih o nameravani gradnji ni nihče obvestil, kaj šele od njih zahteval soglasja, čeprav so jim gradbišče postavili tako rekoč pred okna in balkone, z zelenice pred blokom pa so odstranili klop, drogove za sušenje perila ter nasajeno cvetje, za katero so skrbeli. Kot so izvedeli kasneje, so zemljo, ki je bila denacionalizirana, vrnili v naravi, pri Gradnjah Kalan iz Kamnika pa so dobili gradbeno dovoljenje in zelenico prodali Erazmu Pintarju.

Stanovalcem še danes ni jasno, kako je bilo mogoče dobiti gradbeno dovoljenje brez njihovega soglasja, saj jim je bilo priznano, da so stranka v postopku. Prav tako jim ni jasno, da ni bila upoštevana njihova zahteva, da se bloku skladno z zakonom dodeli funkcionalni prostor. »Klub našim pritožbam na različna sodišča nikoli nismo nič dosegli, nihče ni naredil nič, tudi odgovorov nismo dobili,« pravi eden od etažnih lastnikov na Mrakovi 1 Peter Colnar, ki se je skupaj s sosedi moral sprijazniti, da se je gradnja nadaljevala. Nadaljevala pa se je le do letos, ko so gradbinci z objekta odšli.

»Gradnja že več mesecev stoji, stanovalci ne vemo, ali se bo kdaj nadaljevala. Ob našem objektu na gradbišču stoji žerjav-dvigalo, s pomočjo katerega so tik ob našem bloku dostavljali material na gradbišče. Sprašujemo se, ali obstaja nevarnost zaradi žerjava, katerega gornji vodoravni krak plahuta v različnih smereh, pa tudi kdo bo odgovoren, če pride do nesreče ob morebitni zrušitvi žerjava. Žerjav se lahko zruši na naš ali sosednje objekte, zato nas zanima, kaj se dogaja z zapuščenim gradbiščem,« zaskrbljeno pravi Peter Colnar, ki je pismo s temi vprašanji najprej julija poslal vodji kranjskega inšpektorata RS za okolje in prostor Ireni Bidovec, ker ni dobil odgovora, pa avgusta še glavni republiški inšpektorici za okolje in prostor Aleksandri Velkavrh in nato septembra še ministru za okolje in prostor Roku Žarniču.

Odgovora od nikogar ni dobil, na naše vprašanje glede nevarnosti zapuščenega gradbišča pa so iz službe za odnose z javnostjo Inšpektorata RS za okolje in prostor odgovorili, da je gradbeni inšpektor opravil kontrolo na gradbišču glede označenosti in ograjenosti, kar določa zakon o graditvi objektov. Nepravilnosti glede določb zakona o graditvi objektov ni bilo, tako tudi ni bilo razlogov za izrek ukrepa gradbenega inšpektorja. O tem je tudi podal informacijo enemu od stanovalcev sosednje zgradbe ob njegovem klicu po telefonu. Z inšpektorata tudi dodajajo, da gradbeni inšpektor v zvezi z domnevno nevarnostjo, ki naj bi jo povzročala žerjav in material na gradbišču, nima pristojnosti in da nadzor nad ureditvijo gradbišča opravlja predvsem delovna inšpekcija, pristojna za varstvo pri delu. Ali ga bo opravila, še preden bo prišlo do nesreče, pa je očitno zgolj skrb bližnjih stanovalcev, ki se nemočni ozirajo v nebo in napol pozidano zelenico tik ob oknih ter čakajo, kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih in letih.