Sporočilo za starše šolarjev (3)

Me je pobarala neka mamica, če je meni res vse tako všeč, kar se dogaja v šolah.

Ni mi všeč. Nosimo pa odgovornost vsaj trije vpleteni. Šolniki, starši in otroci. Meni ni všeč devetletka. Prepričana sem, da bi lahko otroci imeli še vedno eno leto otroštva v vrtcu ali doma in imeli pripravo na šolo po starem. S tem ni bilo nič narobe. Zato se mi zdi, da je bila to nepotrebna sprememba. Kateri razlogi vse stojijo za tem, lahko navadni smrtniki samo ugibamo. Vedno pa je v igri tudi denar. O tem smo lahko prepričani. Izračunajte samo vsoto šolskih pripomočkov za prvi razred, pa vam bo jasno, kdo je zaslužil. Korist otrok je na tridesetem mestu, ko se politika vmeša v stroko. Ampak devetletko imamo. To je dejstvo. Kot starš imam dve možnosti. Da otroka čim bolj pripravim nanjo in pri tem ne dajem negativnih sporočil. Ali pa jamram, kritiziram in sejem to naokrog. Vsekakor bi lahko takšno negativno seme padlo tudi na mojega otroka. In bi raslo in raslo in povzročalo največ težav njemu samemu. To lahko primerjam z usmerjenim izobraževanjem, katerega dijakinja sem bila sama. V srednji zdravstveni šoli smo se bolj učili matematiko kot strokovne predmete. Na praksi smo bili bolj nebodigatreba in delovna sila, kot bi se res naučili kaj potrebnega za delo. No, če si imel srečo, si mogoče naredil tudi kaj bolj strokovnega, kot je nega. Čeprav je nega bolnika zame zelo pomembna in je prav, da smo jo vadili in vadili. Tako smo se učili tudi odnosa do bolnikov. Vendar po štirih letih si moral v bolnišnici storiti še kaj drugega. In številni dijaki usmerjenega izobraževanja so v prvih mesecih in letih delovne dobe stali kot vesoljčki sredi neznanega sveta. Sistem ni pripravil ljudi na delo, ampak je bil namen nadaljnji študij, kar pa spet ni bilo dostopno niti zaželeno za vse. Že prej in vmes in potem so bili veliki pomisleki, ali je usmerjeno izobraževanje res koristno. Pa so ugotovili, da ni in so ga ukinili. Me je sistem zaznamoval? Ni. Zato tudi devetletka sama ne more in ne sme biti izgovor, da gre nekemu otroku slabše kot drugim. Treba se je prilagoditi in se naučiti preživeti. Naši otroci bodo ti dve spretnosti še kako potrebovali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / sreda, 30. junij 2010 / 07:00

Danes slovesnost ob občinskem prazniku

Železniki - Danes, v sredo, ob 20. uri bo v športni dvorani v Železnikih slavnostna akademija ob prazniku občine Železniki, ki ga praznujejo v spomin na prvo omembo krajev v Selš...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / sreda, 17. november 2021 / 16:57

Živa knjižnica o (pre)izkušnji raka

»Žive knjige« so bili ljudje, ki so se soočili z rakom, v pogovoru pa so osvetlili svoje izkušnje.

Jezersko / sreda, 17. november 2021 / 16:53

Sprejeli rebalans proračuna

Na 19. redni seji so se svetniki na Jezerskem ukvarjali s predlogom rebalansa aktualnega proračuna.

Zanimivosti / sreda, 17. november 2021 / 16:52

Zvočna knjiga Nitke življenja: Martinčkovi iz Tržiča

Ljubljana – Založba kaset in plošč RTV Slovenija je v sodelovanju z Radiem Slovenija izdala zvočno knjigo romana Nitke življenja: Martinčkovi iz Tržiča avtorice Marije Ahačič Pollak, ki je v petdes...

Kamnik / sreda, 17. november 2021 / 16:52

Štiriletna strategija za kamniško mladino

Kamnik – Občina Kamnik je skupaj z Mladinskim svetom Kamnik, Mladinskim centrom Kotlovnica, Centrom za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, enota Kamnik, ter ostalimi deležniki, ki delujejo na...

Kultura / sreda, 17. november 2021 / 16:50

Schubert, Borodin, Ipavec in Rossini

Na tretjem koncertu Glasbenega abonmaja v Kropi bo ob komorni zasedbi priznanih slovenskih godalcev nastopil tenorist Klemen Torkar.