Konec županovanja, ko si izvoljen za poslanca

Pojav županskega Gibanja za Slovenijo, sedaj pa še napoved ljubljanskega župana Zorana Jankovića o kandidaturi njegove stranke na volitvah sprožata več vprašanj.

Kranj – Najprej je nekaj županov slovenskih občin na pobudo bohinjskega Franca Kramarja napovedalo svoj vstop v državno politiko, ta teden je nastop s svojo stavbo na parlamentarnih volitvah napovedal še ljubljanski župan Zoran Janković. Ker sedaj zakonodaja ne dovoljuje več »dvoživk«, ki bi hkrati županovali in sedeli v poslanskih klopeh, se pojavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če župan kandidira in je celo izvoljen na državnozborskih volitvah.

Poznavalec volilnega sistema, direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko nam je pojasnil: »V primeru, da župan kandidira in je izvoljen za poslanca v državnem zboru, mu z dnem potrditve poslanskega mandata (torej z dnem konstituiranja državnega zbora) preneha funkcija župana. Občinska volilna komisija mora v takem primeru v 15 dneh razpisati nadomestne volitve župana, ki morajo biti opravljene v 60 do 90 dneh. Po izvolitvi za poslanca nihče, ki opravlja funkcijo, ki je po zakonu nezdružljiva s funkcijo poslanca, ne more izbirati, katero funkcijo bi opravljal, temveč mu, kot že omenjeno za primer župana, funkcija preneha po zakonu.«

V državno politiko vleče tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, vendar je jasno povedal, da ga poslanski položaj ne zanima, pač pa vodenje vlade. Kako je pravzaprav z mandatarstvom, koga za ta položaj lahko predlaga predsednik države? Praksa v Sloveniji kaže, da so vse dosedanje vlade sestavili možje iz zmagovitih strank. Dušan Vučko pravi: »Glede mandatarstva je v dosedanji praksi predsednikov republike vedno veljalo konvencionalno pravilo, da predsednik povabi na razgovor vodje poslanskih skupin, in sicer po zaporedju dobljenega števila poslanskih sedežev (po velikosti poslanskih skupin).Po opravljenih pogovorih ponudi mandat za sestavo vlade, ki pa ni nujno iz največje poslanske skupine (npr. če ga v pogovoru obvestijo, da ne bi mogli sestaviti vlade). Mandatar za sestavo vlade ni nujno oseba, ki bi bil poslanec oziroma ki bi sploh kandidiral na volitvah v državni zbor.«