Obnova strehe razdvojila stroko

Plečnikova železniška postaja v središču Kamnika te dni dobiva novo kritino, a njena izbira je nekatere močno razburila. Kamniški arhitekt Tomaž Schlegl občinski upravi očita uničevanje kulturne dediščine.

Kamnik – Občina Kamnik se je sredi septembra v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Kranj lotila obnove strehe železniške postaje v središču mesta, ki je znana tudi kot Plečnikova postaja in tudi zaščitena kot spomenik lokalnega pomena.

Objekt je zadnjih dvajset let propadal, zaradi dotrajanega ostrešja pa je bilo pred zimo nujno treba zamenjati kritino. Kmalu po začetku del se je v javnosti kritično odzval kamniški arhitekt Tomaž Schlegl, avtor idejnega načrta prenove Plečnikove postaje, ki je občinski upravi med drugim očital kršenje gradbenega dovoljenja, v katerem je bila kot kritina eksplicitno navedena bakrena pločevina, pločevinasta kritina mat temno sive barve, za kakršno se je odločila občina, pa naj bi bila skrunitev Plečnikove arhitekture. »Trenutna občinska oblast nima nikakršne afinitete do kulturne dediščine oz. ima celo sovražen odnos do nje. Aluminijasta in dobesedno črna barva kritine s Plečnikovimi strehami in njegovo arhitekturo nima nikakršne povezave. Ker gre pri železniški postaji za Plečnikovo edino celostno arhitekturo v mestnem jedru, je nespoštovanje do največjega slovenskega arhitekta toliko večje,« je kritičen Tomaž Schlegl, ki se je zgroženo odzval tudi na navedbe, da sploh ne gre za Plečnikovo postajo, pač pa za Glanzovo, saj naj bi jo načrtoval Plečnikov učenec Vinko Glanz. »Saj ste vsi skupaj znoreli!«

Na očitke se je na županovi novinarski konferenci odzvala odgovorna konservatorka Maja Avguštin iz ZVKD Kranj. Poudarila je, da je bila stavba zgrajena po načrtih Vinka Glanza in da Plečnikova vloga pri tem ni znana. »Postaja ni Plečnikova, je pa plečnikovska. V načrtih bakrena kritina ni predvidena, prav tako tega ne omogočata ostrešje in specifičen način letvanja. Izbrali smo najboljšo varianto kritine, s katero bomo objekt zaščitili pred propadanjem, in ne vem, kako bi s tem lahko kakorkoli škodovali,« je povedala Maja Avguštin in vse obtožbe zavrnila kot neutemeljene.

Občina je v prenovo strehe vložila dobrih štirideset tisoč evrov. Namesto prvotno predvidene delavnice in galerije za izdelovanje majolik pa bodo v zgradbi predvidoma že v začetku prihodnjega leta uredili dnevni delovni center za posameznike z različnimi težavami psihičnega izvora.