Rešuje jih tržna dejavnost

Brez tržne dejavnosti, kot je hostel, bi Dijaški in študentski dom v Kranju težko preživel. Zasedenost je nekaj manj kot polovična tudi zaradi upadanja rojstev. Manjši proračun pomeni tudi manj denarja za vzdrževanje stavbe. Višješolski študentje plačujejo ekonomsko stanarino v nasprotju z visokošolskimi študenti, ki prejemajo državno subvencijo. Na neskladje je opozorila ravnateljica Judita Nahtigal.

V kranjski dijaški in študentski dom je v šolskem letu 2011/12 vpisanih 89 dijakov, kar je deset manj kot lani. »Gre za trend upadanja v zadnjih letih, ker se manjšajo generacije. Upam, da bomo do začetka oktobra dobili še kakšnega dijaka več in da bomo obdržali štiri vzgojne skupine,« je povedala ravnateljica Judita Nahtigal in opozorila: »Še do lani so bili v dijaške domove nastanjeni višješolski študentje upoštevani v normativih. Pri oblikovanju normativnih skupin smo jih lahko prišteli k dijakom, saj so tudi višješolski programi del ministrstva za šolstvo in šport in ne ministrstva za visoko šolstvo. Z lanskim šolskim letom pa se višješolski študentje ne upoštevajo več v osnovo za izračun pri sistemizaciji delovnih mest. Posledica je, da nam na primer ministrstvo za šolstvo in šport sofinancira samo še dve delovni uri računovodje na dan, za ostalo se moramo znajti sami. Podobno velja za poslovnega sekretarja. To je eden od naših velikih problemov, ker v Pravilniku o normativih piše, da naj bi prispevek za višješolske študente v dijaških domovih določil minister s posebnim sklepom, a tega sklepa do danes ni. Zato višješolski študentje v tem trenutku plačujejo višjo stanarino (ekonomsko ceno) kot njihovi kolegi visokošolski študentje, ki za bivanje v študentskem domu dobijo subvencijo od države. Zato imamo tudi kakega višješolskega študenta manj.«

Za drugega otroka bivanje v dijaškem domu brezplačno

Dijaški in študentski dom se financira z oskrbninami dijakov, študentskimi stanarinami in dotacijo ministrstva za šolstvo in šport ter ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. »Ministrstvo za šolstvo in šport v celoti prispeva za plače (z vsemi dodatki) vzgojiteljev, hišnika, nočnega varnostnika in ravnatelja, za druge delavce pa v deležu – glede na število vzgojnih skupin. Pripadalo bi nam tudi po 20 odstotkov za knjižničarja in svetovalnega delavca, ki pa ju lani nismo imeli. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa prispeva po 17 evrov subvencije na visokošolskega študenta, ki je do tega upravičen po določenih kriterijih in poleg tega še pokriva stroške študentske pisarne: polovico referenta za študente in materialne stroške. Pomembno pa pomagajo tudi s sredstvi za investicijsko vzdrževanje, ki jih na Direktoratu za investicije uskladimo vsako leto in jih moramo seveda porabiti strogo namensko za sanacijo študentskega dela stavbe. Prišlo je že do pobude za sodelovanje med ministrstvoma na tem področju, a konkretnih rezultatov še ni,« je pojasnila Nahtigalova.

Polna cena za dijaško oskrbnino je 220 evrov na mesec, z vsemi obroki hrane. Ceno oblikuje komisija v Ljubljani, v kranjskem domu so jo spomladi za pet odstotkov dvignili nad priporočeno, ki je že tretje leto enaka. Če pa sta v kateremkoli dijaškem domu v Sloveniji hkrati dva otroka iz družine, ima drugi in vsak naslednji brezplačno bivanje.

Visokošolskih študentov s subvencijo imajo v študentskem domu približno 80, višješolskih in takih brez subvencije okrog 50, kar pomeni dobro tretjino zmogljivosti študentskega doma. »Upad študentov je zelo opazen zaradi manjšega števila rojstev, drugo je gostejša mreža srednjih šol in fakultet, tretje pa je slabšanje gospodarske situacije tudi v Kranju,« je pojasnila ravnateljica. Če torej pogledamo zasedenost dijaškega in študentskega doma skupaj, je zasedenost manj kot polovična. »Hiša pa zahteva vzdrževanje, vse starejša je, prvo stavbo od treh so zgradili pred tridesetimi leti. Rešujemo se s tržno dejavnostjo, delamo tudi kot hostel, v katerem je največ športnih in kulturnih skupin. Tudi cena je privlačna; nočnina v hostlu, ki je v dijaškem delu, je dvanajst evrov na osebo v triposteljni sobi ali štirinajst evrov na osebo v dvoposteljni,« je povedala ravnateljica. Del prostorov oddajajo tudi kranjskemu zavodu Korak.

Ministrstvo za visoko šolstvo prispeva več

»Kar se investicij v dom tiče, veliko bolje sodelujemo z ministrstvom za visoko šolstvo kot z ministrstvom za šolstvo in šport. Lani in letos smo skoraj v celoti prenovili dve nadstropji v starem študentskem domu in zamenjali okna, prenovili balkone ... Ministrstvo za šolstvo in šport pa je – za primerjavo – lani za investicije in nakup opreme prispevalo 7500 evrov, letos pa nič,« je opozorila Judita Nahtigal in poudarila, da je objekt tudi energetsko potraten: »Uporabniki trideset let stare kotlovnice smo štirje; Ekonomska gimnazija, Fakulteta za organizacijske vede, Tehniški šolski center in mi. Lastnik kotlovnice je ministrstvo, upravljavec je Domplan. Od dijaških in študentskih oskrbnin skupaj v zimskih mesecih denimo v domu komaj dobimo toliko denarja, kolikor damo za ogrevanje doma. Iščemo rešitve tudi v alternativnih virih energije, pri tem nam pomaga Lokalna energetska agencija.« Sogovornica je še dodala, da so naslednja prioriteta investicijskega dela v dijaškem domu sanitarije: »Sobno opremo nekako še vzdržuje hišnik, tisoče otrok je šlo skozi. Sobe so triposteljne in se trudimo, da damo samo po dva dijaka v sobo, taki so danes tudi standardi.«

Ljubljana bolj privlačna kljub ponudbi

Največ dijakov je v domu z Notranjskega, največ jih obiskuje ESIC Kranj, nekaj tudi Tehniški šolski center Kranj in Biotehniški center Naklo. Zadnji dve leti je v domu tudi nekaj gimnazijcev, ki delajo program mednarodne mature v Gimnaziji Kranj. V študentskem domu je največ študentov Fakultete za organizacijske vede iz različnih koncev Slovenije. »Lani in letos smo na štiri naslove v Ljubljano poslali obvestilo, da imamo še dovolj prostora za študente, saj vemo, da je pomanjkanje stanovanj v študentskih domovih v glavnem mestu velik problem. Odziva ni bilo. Očitno res drži, da »Ljubljana je Ljubljana«. Mladina je danes tudi zelo zahtevna in lovimo standard, a ga s še precej stare opreme težko. Vsaj brezžično omrežje imamo,« je še dejala Judita Nahtigal in dodala, da navkljub vsem težavam vsaj zaenkrat obstoj doma ni ogrožen in da ne čutijo potrebe, da bi šli pod okrilje kake šole: »Smo še samostojni in upam, da bomo ostali, ker smo s tem vendarle lahko bolj fleksibilni.«

Dijaški dom v Škofji Loki

»Dijaški dom se je ob nastanku ŠC Škofja Loka v začetku leta 2009 pridružil enoti Srednje šole za strojništvo, ki je poleg enot Srednje šole za lesarstvo, Višje strokovne šole za strojništvo in lesarstvo in medpodjetniškega izobraževalnega centra, sestavni del Šolskega centra Škofja Loka. V Dijaški dom sprejmemo 40 dijakov, od tega 15 deklet in 25 fantov. Če vseh kapacitet ne zapolnimo z dijaki, so mesta na razpolago tudi študentom Višje strokovne šole. V šolskem letu 2011/12 imamo vpisanih 27 dijakov in dve dijakinji ter dva študenta. V času počitnic in v okviru razpoložljivih prostih mest sprejemamo tudi druge goste. Trudimo se, da v okviru zmožnosti nudimo čim bolj udobne nastanitvene pogoje, v tem šolskem letu bomo renovirali streho,« je povedala ravnateljica Dijaškega doma Škofja Loka Mojca Šmelcer.

Dijaški dom na Bledu

Srednja gostinska in turistična šola Radovljica ima dijaški dom lociran na Bledu. »V dom sprejmemo 44 dijakov in tudi študente Višje strokovne šole. Trenutno je vpisanih 37 dijakov in pet študentov,« je sporočila vodja doma Lilijana Gabrič Hvasti in dodala: »Problem pa je precej visok strošek plačevanja avtobusa, ki ga morajo dijaki plačevati vsak dan za vožnjo iz dijaškega doma do šole. Kakšna dodatna subvencija bi bila več kot dobrodošla.«