Med preteklostjo in prihodnostjo

Dogovora o naslednjem paketu pomoči Grčiji v EU sicer še vedno ni, ljudje v Atenah še demonstrirajo proti vladinim reševalnim ukrepom, se pa medtem v EU pripravlja jasno sporočilo, ki naj okrepi zaupanje v okrevanje evropskih gospodarstev. Barvo indeksnih gibanj na svetovnih borzah je treba iz rdečih spremeniti v zelene čim prej. Vrednosti delnic moramo bolj prepričljivo usmeriti navzgor. Brazilska predsednica je načelno in konkretno podporo EU in evru ponudila kar v imenu vseh "svetovnih tigrov" - hitro rastočih gospodarstev, o evrskih obveznicah pa lahko slišite in berete že vsak dan. Naslednje zasedanje finančnih ministrov v Franciji bo drugačno, zelo pomenljivo in zelo, zelo odmevno.

Doma se bolj ukvarjamo z volilno kampanjo kot pa z razmišljanjem, kaj lahko storimo vsak posamezno in vsi skupaj, da bi se vsaj malo umirili in razmislili, kako bolj konstruktivno naprej. Za ustvarjanje boljše klime je pomembno, kaj stori oblast in kaj opozicija, pa tudi mediji. Razmislek je potreben, da bomo razumeli, kaj je v tem trenutku bolj in kaj je manj potrebno.

V petek in soboto sem bil v Skopju in videl, kako hitro spreminjajo in na novo pišejo antično zgodovino celega balkanskega polotoka, da bi dokazali, da so vsi drugi doseljenci, le oni, Makedonci, naj bi živeli tam od vedno. Gradijo nove "postarane" veličastne antične palače, "svetišča" in visoke korintske stebre, kupole, slavoloke, vojščake in konjenike, cesarje in kralje, mostove, ki bi jim nepoznavalec težko pripisal predkrščansko starost. Vsi spomeniki so že postavljeni, čeprav okolica še ni urejena in še nekaj časa ne bo. Gre za veliko, ogromno gradbišče sredi mesta, ki čez noč "gradi" nove predstave o narodovi preteklosti, diskvalificira in provocira pa vse sosede. Visoki in debeli obrambni zidovi rastejo v glavah Makedoncevin jih ločujejo od sosednjih držav in narodov, ki ne vedo več, ne kako ne kaj. Naj se čudijo, onemijo, protestirajo ali se kar razjočejo. Kot bi rekli v TV prodaji: "A to še ni vse!" Načrtujejo še nov, večji kompleks "novih antičnih zgradb", ki bo vključeval 16 spomenikov. Ne vem, kako jim lahko pomagamo iz političnega krča, ki ga poglabljajo iz dneva v dan. Po šestih letih, odkar imajo statusu kandidatke za vstop v EU, so v Skopju od EU bolj oddaljeni kot kadarkoli prej.

V nedeljo in ponedeljek pa sem bil v Beogradu. Zasedal je Svet za nacionalno varnost, menda zaradi Parade ponosa, mediji pa napihujejo zgodbo o "zaostrenih" razmerah na prehodih s Kosovom. Ustvarjajo lažen občutek, da je Srbija v nekakšni "virtualni" vojni z EU, ZDA, Nemčijo, Francijo, Nizozemsko, Madžarsko, drugače spolno usmerjenimi ... NATO je uradno obvestil Srbijo o vseh podrobnostih incidenta, poslanci v pristojnih odborih skupščine so se s poročilom seznanili na zaprti seji, zdaj pa drug za drugim javno pripovedujejo, da poročanje v srbskih medijih ne ustreza realnosti. Zahtevajo odgovornost za manipulacijo. Zdi se, da so odgovorni spregledali, da morajo najprej prepričati državljane in vse države EU, da si status kandidatke in datum zaslužijo, šele nato pa smejo v volilno kampanjo. Status kandidatke za Srbijo morda še ni ogrožen, je pa politično preživetje postalo največja skrb za katero prav nobena žrtev ni prevelika. Sam vztrajno, javno in odločno podpiram Srbijo, da nam ne bi še enkrat, kot npr. Makedonija, pobegnila v preteklost.

Vsaj Črna gora ve, kaj hoče in kam hoče. Trdno vztraja na poti v EU. V sredo pričakuje priporočilo za datum in začetek pogajanj, kar si tudi zasluži. Kakšno olajšanje!