Delilniki pod streho, pravilnikov še ni

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / sreda, 5. oktober 2011 / 06:00

S 1. oktobrom se je iztekel rok, do katerega so etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah, ki se ogrevajo prek skupnih ogrevalnih sistemov, po zakonu obvezani, da na radiatorje pritrdijo delilnike toplote.

Kranj – »Čez 90 odstotkov etažnih lastnikov, ki jih upravljamo, ima vgrajene delilnike, pri preostalih pa je večinoma že izvedeno naročilo dobaviteljem, vendar tem zaradi obsežnih naročil v zadnjem obdobju teh ni uspelo realizirati do roka,« lovljenje zakonskih rokov lastnikov pojasnjuje Peter Kern iz Domplana. »Delilniki oziroma merilniki toplotne energije se vgrajujejo glede na odločitve zborov lastnikov. V zadnjem času se je dinamika vgradnje precej povečala, zato bomo zakonsko regulativo izpolnili z manjšim zamikom,« pravi Barbara Marinšek iz radovljiškega Alpdoma, Marjan Potočnik, direktor Dominvesta Jesenic, pa pravi, da ima od 3200 enot v okoli dvesto stavbah, ki jih upravljajo, za sabo to obveznost okoli 85 odstotkov etažnih lastnikov: »Dela se intenzivno nadaljujejo, imamo pa srečo, da se kurilna sezona še ni začela. Dobaviteljem enostavno ne uspe izpolniti naročil.«

Tudi po izvedbi vseh naročil bo ostalo nekaj odstotkov stanovanj, ki bodo ostala brez delilnikov, kljub temu da zakon določa sankcije: s 1200 evri globe se kaznuje dobavitelj toplote, če v večstanovanjskih stavbah ne obračunava stroškov toplote po dejanski porabi za vsak posamezni del, z globo 200 evrov pa lastnik posameznega dela stavbe, če ne vgradi merilnih naprav. Razlogov, da lastniki niti čez mesec dni ne bodo imeli delilnikov, je več, od tega, da ima del stanovanj ločeno ogrevanje od drugih stanovanj, ali pa imajo lastniki delilnike, ki niso zakonsko umerjeni. Nekaj lastnikov večinsko v stavbi zavrača delitev stroškov po delilnikih.

Peter Kern opozarja, da je zgodba z delilniki praktično zaključena, večjo težavo pa predstavljajo novi pravilniki o delitvi stroškov, ki bi jih morali hišni sveti oziroma lastniki sprejeti do konca prejšnjega meseca. »Inšpektorji so zagotovili, da se na začetku v pravilnike ne bodo spuščali,« lastnike pred globami miri upravnik Kern. S pravilnikom lastniki določijo korekcijske faktorje za izpostavljene dele, določijo razmerje med fiksnim in variabilnim delom stroškov za ogrevanje, določijo obračun stroškov in podobno. Upravniki naj bi v sodelovanju z lastniki to pomanjkljivost odpravili do konca leta. Mudi se, saj ima do sedaj to zakonsko določilo urejeno zgolj tretjina stavb.

Potočnik pravi, da delilniki sami, razen psihološkega učinka po primerjavi med sosedi in dobrimi zgledi, ne prinesejo ničesar, zato je večina lastnikov ob delilnikih vgradila tudi termostatske ventile. »S hidravličnim uravnoteženjem sistema pa bi bila delitev stroškov za ogrevanje preko delilnikov pravičnejša, saj bi vsem nudili enake pogoje ogrevanja,« meni direktor. Vse te investicije so na strani lastnikov, kakor tudi menjave stavbnega pohištva, ki jih lastniki stanovanj na Jesenicah vsako leto opravijo kar veliko, vse več je tudi obnov fasad. Tudi lastniki stanovanj v Radovljici se redko odločajo za investicijo v uravnoteženje sistema ogrevanja, skoraj vsi pa imajo že termostatske ventile. »Za prenove fasad z obnovo toplotne izolacije se lastniki odločajo skladno z zbranimi sredstvi v rezervnem skladu,« pojasni Barbara Marinšek.

V Domplanu se pohvalijo, da ministrstvo za gospodarstvo preko spletne strani www.delitevstroskov.si izpostavlja primer dobre prakse delovanja lastnikov v stavbi C. 1. maja 69 v Kranju, kjer so zgolj z montažo delilnikov stroški ogrevanja po enem letu padli za 36 odstotkov. Kern priporoča, da se lastniki odločijo tudi za hidravlično uravnoteženje sistemov (cena znaša približno sto evrov na stanovanje), dodatni ukrepi so nova fasada in novo stavbno pohištvo.

Praksa kaže, da so učinki vgradnje delilnikov in uvedbe delitve stroškov toplote po dejanski porabi večinoma pozitivni. Na učinek obračuna po dejanski porabi lahko gledamo s treh vidikov: energetskega, ekonomskega in ekološkega vidika. »V naši največji kotlovnici Planina smo analizirali zadnje štiri kurilne sezone, ko so se začeli vgrajevati delilniki toplote,« pravi Vlado Ahčin, vodja dejavnosti toplotne oskrbe v Domplanu kotlovnica Planina. Prek nje se ogreva več kot 4300 uporabnikov s skupno ogrevalno površino 266 tisoč kvadratnih metrov. Analiza kaže, da je poraba toplote iz leta v leto manjša. V sezoni 2008/09 je imelo dobra petina stanovanj delilnike, poraba se je zmanjšala za šest odstotkov. Naslednjo sezono je imelo delilnike že skoraj polovica stanovanj, poraba se je zmanjšala za dodatnih osem odstotkov, v zadnji kurilni sezoni pa so imeli delilnike že v 80 odstotkih stanovanj, poraba pa je bila manjša še za pet odstotkov. »V treh letih smo zmanjšali porabo toplote za dobro petino, a lansko kurilno sezono vsi še niso imeli delilnikov!« pravi Ahčin. Podatki o porabi toplote po toplotnih postajah kažejo, da je vse odvisno od lastnikov samih. Pri nekaterih postajah so bili prihranki toplote kar do 40 odstotkov, v nekaterih jih sploh ni bilo. Veliki prihranki gredo običajno skupaj z drugimi ukrepi za preprečevanje izgub toplote prek toplotnih mostov. V primeru kotlovnice Planina so izvedli tudi nekaj drugih ukrepov, kot je menjava regulacijske opreme v vseh toplotnih postajah, uvedba daljinskega nadzora in podobno. Z nižanjem porabe toplote so stanovalci na Planini lani privarčevali našemu okolju tudi 2800 ton ogljikovega dioksida.