Četrti oktober - svetovni dan varstva živali

Ob tem dnevu, ko se oziramo desetletja nazaj, ko smo l. 1963 ustanovili prvo slovensko društvo proti mučenju živali, animalisti delamo skromno bilanco. Tedaj smo bili nekoliko pozni, če pomislimo, da je sredi 19. stoletja prvo takšno društvo ustanovila že tedanja angleška kraljica Viktorija, zato Anglijo imenujemo »zibelko varstva živali«. Nekaj izboljšav tako v svetovnem merilu kot tudi pri nas je že vidnih; ni pa še vse idealno.

Ko smo ustanavljali slovensko Društvo proti mučenju živali (DPMŽ), so se tako mediji kot posamezniki norčevali iz nas in objavljali razne karikature itd. Tiste čase je konjederec (»šintar«) lovil po cestah brezdomne pse ter jih pokončal z ročnim pobijanjem. Prvo pritožbo smo v društvu dobili od kmeta, da je sosed njegovim ovcam iztaknil oči, ker so se pasle na njegovem pašniku. Šele sedaj, ko imamo društva, odkrivamo vse več primerov mučenja živali. Pri razvoju slovenskega DPMŽ nam je zelo pomagala svetovna zveza za varstvo živali (WSPA London), ki je bila ustanovljena že l. 1950 v Haagu in ima posvetovalni status pri FAO, Unescu,UNO, OECD in pri Evropskem parlamentu v Strassbourgu.

 

V Sloveniji smo šestintrideset let vlagali nadčloveške napore, da bi dobili zakon o zaščiti živali, ki ga je vse do l. 1999 oblast odklanjala. Zakon smo dobili šele na pritisk WSPA, naj ga Slovenija sprejme še pred vstopom v Evropsko unijo. To so dosegle delegacije WSPA, ki so prihajale na razgovore v Ljubljano. Danes zakon imamo in intenzivno delamo na tem, da ga izboljšamo. Imamo tudi že več kot petnajst registriranih društev za dobrobit živali, deluje že nekaj zavetišč za zapuščene, najdene in izgubljene živali (čeprav v njih razmere niso idealne). Tudi mediji (tv, radio, tisk) so bolj odprti za ozaveščanje javnosti. Pohvalno je, da imamo že nekaj vegetarijanskih restavracij in da v drugih gostilnah lahko naročimo vegetarijanski obrok. V delu imamo postavljanje golobnjakov za neboleče znižanje nezaželenega prirastka golobov. Na cestah vidimo tudi vedno manj krzna itd.

 

Zelo pa pogrešamo učinkovito delovanje veterinarskih inšpektorjev, organov pregona (policije) in sodne veje oblasti – da bi mučitelje živali dosledno kaznovale. Pogrešamo obvezen pouk o dobrobiti živali v vrtcih, šolah itd. Imamo pripravljen preveden angleški program za šole, o čemer smo že obvestili Zavod za šolstvo. Za uspešnejše delovanje društev bi aktivni člani morali imeti več pristojnosti oz. pooblastil za delo na terenu, tako kot to vidimo na tv-kanalu »Animal Planet«. Končno bom omenila pomanjkanje finančnih sredstev društev, ki ta čas delujejo zgolj od dobrodelnih prispevkov ljubiteljev živali.

 

Lea Eva Müller,

predsednica NO Zveze DPMŽ Slovenije,

Ljubljana