Župani - poslanci se bodo morali odločiti za eno vlogo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / petek, 30. september 2011 / 06:00

Decembra bodo predčasne parlamentarne volitve. Na njih bo veljal maja sprejeti zakon, ki izključuje dvojnost vlog, poslanke in županske, tako da bodo morale "dvoživke" sprejeti odločitev za prvo ali za drugo.

Kranj - Predčasne volitve v državni zbor bodo poslance, ki so tudi župani, postavile pred izbiro: ali (p)ostati poslanec ali župan, oboje ne bo več mogoče, odkar je maja zakon opredelil nezdružljivost teh dveh funkcij.

Kako se bodo na skorajšnjih volitvah odločili trije gorenjski poslanci, ki so tudi v županskih vlogah?

Tomaž Tom Mencinger (SD), župan občine Jesenice, pravi, da ima že nekaj ponudb za parlamentarne volitve, vendar se je odločil: »Ko je bil maja sprejet zakon, sem se odločil, da bom v vsakem primeru ostal župan. Za poslansko funkcijo ne bom več kandidiral, lov nanjo je na Jesenicah odprt! Kandidatura in tudi izvolitev je sicer mogoča, potem pa naj se župan, ki je bil izvoljen še za poslanca, odloči za eno od funkcij. Toda kaj boš v tem primeru dejal volivcem? Doslej je bil parlament kar dobro pokrit z župani. Izvoljivost županov, prepoznavnih v svojih volilnih okoljih, je velika, zato so jih stranke rade vabile h kandidaturi. Toda sprejeti zakon je jasen.«

Osebna odločitev, ne odločitev volivcev

Enako odločitev, namreč da bo raje župan kot poslanec, je sprejel tudi Borut Sajovic (LDS), župan občine Tržič. Pravi, da je eden redkih županov, ki so v državnem zboru podprli zakon, ki odpravlja konflikt interesov glede združljivosti županske in poslanske funkcije. »Moja odločitev je, da ostanem zvest obljubi, ki sem jo dal Tržičanom, da bom župan in bom reševal zadeve domače občine. Menim, da je to prav in pošteno, čeprav je zame manj ugodno in tudi manjša plača in čeprav v Ljubljani obstaja interes, da bi se spet potegoval za poslanski položaj.« Sajovic še dodaja, da je prednost Tržiču pred svojim osebnim interesom dal tudi zato, ker je vloga enega človeka za Tržič odločilnejša kot vloga v Ljubljani enega izmed devetdesetih, saj odločitev posameznika v tem primeru večkrat razvodeni. Odločitev o tem, ali poslanec ali župan, mora človek po njegovem mnenju sprejeti sam, ne pa jo prepuščati volivcem. Bil bi pa vesel, ko bi imel Tržič tudi v prihodnjem mandatu poslanca ali poslanko in ta bi imel tudi njegovo podporo.

Biti župan in poslanec hkrati, je imelo svoje prednosti tudi za lokalno skupnost. Sajovic pravi, da mu je žal, ker se v parlamentu izgubljajo lokalni interesi in da bi to kazalo urediti bodisi s spremembami v državnem svetu bodisi z uvedbo pokrajin.

Milan Čadež (SDS), župan občine Gorenja vas Poljane, pa o svoji odločitvi še ni želel govoriti. Na naše vprašanje o bližajočih se parlamentarnih volitvah, ki bodo župane-poslance postavile pred dejstvo, je dejal, da se postopki še niso začeli in da kaže še počakati. »Naj povem le to, da trenutno nisem med evidentiranimi kandidati za državni zbor. Se pa nagibam k temu, da odločijo volivci. Župani v državnem zboru o tem veliko debatiramo. Pri zakonu, ki odvzema možnost, da smo župani hkrati tudi poslanci, me moti, da omejuje ustavno pravico. Ustava zagotavlja državljanu, da voli in je izvoljen, župani pa smo sedaj izvzeti.«

Župani so ustanovili svoje gibanje

Skupina županov iz slovenskih občin pa je ravno ta teden napovedala ustanovitev Gibanja za Slovenijo, ki sicer ne namerava postati stranka, se bodo pa z njegovo pomočjo potegovali za poslanska mesta na parlamentarnih volitvah. Kot nam je povedal pobudnik gibanja, bohinjski župan Franc Kramar, so se župani za vstop v državno politiko odločili zato, ker podobno kot gospodarstveniki pri reševanju problemov na različnih področjih trčijo v neprebojni zid državne birokracije. Na volitvah ne bodo nastopili kot stranka, pač pa vsak od kandidatov s podpisi volivcev, je dejal Kramar, ki uradno ustanovitev gibanja napoveduje za 8. oktober v Bohinjski Bistrici. Poleg Kramarja sta bila na novinarski konferenci ob predstavitvi novega gibanja od gorenjskih županov navzoča še Franc Jerič iz Mengša in Stanislav Žagar iz Medvod. Kramarja smo vprašali, kako bodo ravnali, ko bodo trčili ob še en zid, namreč z zakonom določeno nezdružljivost županske in poslanske vloge? »V gibanje ne vabimo le županov, pač pa širši krog ljudi, ki se želi nestrankarsko ukvarjati s politiko. Tako na bližnjih volitvah kot kandidati ne bodo nastopali le župani. Ker zakon, ki ga omenjate, ne dopušča več opravljanja obeh funkcij, se bodo morali župani odločiti bodi za poslansko (v tem primeru bodo odstopili kot župani) bodisi za župansko vlogo (v tem primeru se bodo odrekli poslanskemu sedežu),« je dejal Kramar. Na vprašanje, ali bo kandidiral tudi sam in kako bi se osebno odločil, pa ni želel odgovoriti, češ da v gibanju vse rešujejo z dogovorno politiko, in ko bodo imeli kandidate, bodo prišli z imeni na dan.