Volitve med Miklavžem in božičem?

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / torek, 27. september 2011 / 06:00

Borut Pahor se je tudi uradno odpovedal možnosti, da bi zahteval ponovno glasovanje o zaupnici. Danes, teden dni od padca vlade, je še do polnoči čas za predloge za začasnega mandatarja.

Kranj - Po pogovorih predsednika države Danila Türka s Pahorjem in predsednikom parlamenta Ljubom Germičem (včeraj pa se je srečal še s parlamentarnimi strankami in vodji poslanskih skupin) se kot najbolj verjetne kažejo predčasne volitve. Seveda pa so še vedno mogoči tudi drugi scenariji. O tem smo se pogovarjali z dolgoletnim poslancem SDS Brankom Grimsom, ki ne verjame, da bi lahko bile predčasne volitve prej kot decembra.

»Ustava določa tridesetdnevni rok, ko je treba počakati, ali bo kdo predlagal novega mandatarja, in izvesti glasovanje o njem. Lahko ga predlaga deset poslancev ali predsednik države. Samo če bi se res vsi nepreklicno in vnaprej odpovedali pravici do tega, bi lahko že po tednu dni prišlo do razpisa volitev. Tudi dosedanji mandatar lahko predlaga ponovno glasovanje o zaupnici, vendar se je Pahor temu že javno odpovedal in verjamem, da bo mož beseda. Ko se razpusti parlament in predsednik države razpiše predčasne volitve, pa je zakonsko določen rok do dneva glasovanja: najkrajši možen je štirideset dni, najdaljši pa po ustavi ne sme trajati več kot šestdeset dni. Če to vse upoštevamo, je realna možnost za izvedbo volitev nekje v decembru, najbolj verjetno med Miklavžem in božičem. Ta rok bi se dalo še skrajšati, a kvečjemu le za nekaj dni in s tveganjem težav ob izvedbi volilnih opravil.«

Javnost je dolgo ugibala, ali boste poslanci izglasovali nezaupnico in si s tem za leto dni skrajšali mandat. Zakaj, menite, je vendarle prišlo do tega?

»Mislim, da so k temu pripomogla opozorila medijev, civilne družbe in opozicije, ki smo vsi po vrsti opozarjali, da gre pri vladi za velik problem, ki je že na meji trajne katastrofe za Slovenijo. Vlada in njena celotna koalicija, ki ne v javnosti ne v parlamentu nista več uživali zaupanja, bili brez podpore javnosti, seveda nista biti zmožni izvesti nobenih sprememb. Slovenija pa nujno potrebuje nov razvojni krog. To lahko dosežejo le parlament in vlada z visoko stopnjo legitimnosti, torej zaupanja, ta pa se v demokraciji pridobi na volitvah. Zato sem se že mesece zavzemal za predčasne volitve in sem vesel, da je ta zavest na koncu prevladala.«

Zakaj so po vašem mnenju predčasne volitve nujne?

»Ta vlada šestih superlativov (najhitrejša rast brezposelnosti, največja brezposelnost od časa osamosvojitve naprej, najhitrejši in največji padec gospodarstva, najhitrejša rast javnega dolga, največji javni dolg v zgodovini Slovenije) je pustila zapuščino, s katero se je treba kar najhitreje soočiti. Menim, da je za Slovenijo velika tragedija dejstvo, da se je vlada z vsakim dnem oblasti zadolžila za deset milijonov evrov, vsako leto za tri milijarde evrov in v tem kratkem obdobju zavrgla socialno varnost naslednjih generacij. Tragikomično je bilo, da se je izgovarjala na krizo v mednarodnem okolju. Nemčija je denimo že leto in pol iz krize in beleži pet- do šestodstotno gospodarsko rast, Turčija ima že skoraj dve leti desetodstotno gospodarsko rast. Medtem ko je drugje čas naklonjen vzpostavitvi novega razvojnega cikla, pa Slovenija to priložnost izgublja. Ta leta so bila za Slovenijo izgubljena, in to se je odražalo na padcu na lestvicah konkurenčnosti v mednarodnem okolju, lani je bil padec katastrofalen, letos pa smo padli še za nadaljnjih dvanajst mest. To vpliva tudi na odločitve morebitnih poslovnih partnerjev, ki bi želeli vlagati v naši državi. Države, ki ne zna vzpostaviti novega razvojnega toka in pravne države, se bodo izogibali. Trajalo bo še dolgo, da spet pridobimo zaupanje v mednarodni javnosti, zaupanje vlagateljev in s tem možnosti za hitrejši razvoj. Na predčasne volitve je nujno iti tudi zaradi vsega omenjenega.«

Vlada ta čas opravlja zgolj tekoče posle. Kako si to razlagate?

»V teh razmerah mora vlada opravljati tekoče posle, kar določajo ustava in nekateri drugi akti. A sam pojem tekočih poslov ni povsem natančno definiran. Parlament v mejnih primerih vsakič sam odloča, ali nekemu predlogu ali zakonu (vlada namreč še zmeraj lahko predlaga zakone) lahko da status nujnega ukrepa, ki opravičuje njegovo sprejemanje. Nekaj pa je gotovo: vlada ne sme sprejemati povsem novih projektov in zadolžitev, tudi ko gre na primer za reševanje evra ali garancije za zunanje dolgove. V tem primeru so pristojnosti vlade sedaj omejene in bi morale čakati na vlado, ki bo delovala s polnimi pooblastili. Prav tako ne more postavljati novih ekip, zlasti ne za celoten mandat. To po mojem prepričanju ne more biti tekoči posel vlade, niti če so že začeti postopki. Stvari je treba premostiti z v. d.-jevstvi, drugo pa z novo vlado in parlamentom z visoko legitimnostjo, ki ju - za kar se iskreno zavzemam - dobimo le na predčasnih volitvah.«