Vodnik po Ljubljani

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 26. september 2011 / 06:00

Ali veste, kje je v Ljubljani spominsko znamenje pesniku Srečku Kosovelu? Sam se prištevam med njegove častilce in veliko sem ga bral; da bi imel v mestu, kjer je študiral in pesnil, tudi spomenik – tega pa nisem vedel, priznam, pa sem šel tolikokrat mimo njega! To sem izvedel šele iz knjige Ljubljana – Vodnik po mestu in njegovi zgodovini. Napisali sta jo Mateja Jeraj in Jelka Melik, obe doktorici znanosti, uredil jo je dr. Jurij Senegačnik, izdala pa založba Modrijan. No, in kje je ta Kosovelov spomenik? To je bronasti relief, vzidan v kamniti portal v nekdanjem emonskem zidu, v tistem, ki danes poteka okrog Križank; na vogalu Zoisove in Emonske ulice (tiste, ki poteka od Trnovske cerkve proti NUK) stoji doprsni kip Antona Aškerca, Kosovelov spomenik pa je v zidu malo višje, v smeri proti Ilirskemu stebru na Trgu francoske revolucije. Ali opisano drugače: spomenik je v zidu nasproti parkirišča, ki zdaj zavzema parcelo, na kateri naj bi stal novi NUK.

In ko smo že pri spomenikih, poglejmo, kateri so še drugi v tem vodniku. Veliko jih je, med njimi tisti največji, ki so jih odkrivali, ko sem kot dijak in študent sam živel v Ljubljani: spomeniki Revoluciji, Edvardu Kardelju in Ivanu Cankarju na takratnem Trgu revolucije (zdaj Trg republike), spomenik komandantu Stanetu na vogalu Slovenske in Šubičeve, spomenik kmečkim upornikom na Ljubljanskem gradu … Pri vseh sem bil kot priča zraven. A poglejmo raje še, kateri so bili postavljeni, odkar je Ljubljana prestolnica nove države. Pred trnovsko cerkvijo stojijo na kamnitih podstavkih doprsni portreti slovenskih impresionistov. Simpatičen je bronasti Kocbek, ki sedi na svoji klopi v Tivolskem parku nedaleč od ribnika. Med novejšimi sta tudi spomenik Stanetu Kavčiču (za avtorja Metoda Frlica nenavadno realističen) v parku ob Državnem zboru, bolj »umetniški« je spomenik slovenskim protestantskim piscem v Parku slovenske reformacije (za Figovcem) … Meni je najbolj pri srcu imenitni spomenik nekdanjemu županu Ivanu Hribarju, ki so ga lani odkrili na bregu Ljubljanice, tam, kjer se do reke spusti Novi trg, zagledamo ga od vodnjaka.

Ne nazadnje je treba omeniti, da so v poglavju o mestni zgodovini omenjeni in naslikani tudi spomeniki, ki so jih odnesli politični prevrati, ker so postali moralnopolitično neprimerni. V parku pred sodno palačo je stal spomenik cesarju Francu Jožefu, pa so mu po koncu njegovega cesarstva sneli glavo in jo zamenjali z Miklošičevo. Njegovemu maršalu Josephu Radetzkyju so kot svojemu someščanu postavili kar dva spomenika, enega pred Tivolskim gradom, v katerem je stanoval, in drugega v parku Zvezda; po vojni so isti »hvaležni meščani« oba odstranili. Pred Magistratom je stal konjeniški kip kralja Petra I. Osvoboditelja, na Kongresnem trgu pa spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja, prav tako na konju. Da ne bo nesporazuma: teh dveh niso likvidirali komunisti, to so storili italijanski okupatorji, ki so Karađorđevića prelili v topove … Dovolim si tole pripombo: če bi bil jaz ljubljanski župan, bi vse te spomenike postavil nazaj, to so bili naši vladarji, tako kot pozneje Tito, ki spomenika v Ljubljani (stal je pred Cekinovim gradom) takisto nima več …

In po čem je ta vodnik drugačen od drugih? »Posebnost vodnika je, da mesta ne obravnava po posameznih predelih, kot je to za takšne knjige bolj običajno, temveč tematsko,« poudarjajo v založbi Modrijan. Pa ga prelistajmo. Uvodu sledi poglavje o mestni zgodovini, v kateri si posebno pozornost zaslužijo prazgodovina, stari vek in Rimljani, srednji vek, v novem pa vsako stoletje posebej, od 16. do 21. Pred potjo po mestu izvemo najprej, kje so turistična informacijska središča, nato nas vodnik popelje po ulicah in trgih, v parke in vrtove, čez reke in mostove, v cerkve, muzeje in galerije, gledališča in glasbena prizorišča, gradove, dvorce in palače, pomembne hiše, vodnjake in vodomete, spomenike in sedeže državne oblasti. Sledi poglavje o trgovinah, gostilnah, hotelih, športu in zabavi. Na koncu so opisi in kartografski prikaz nekaterih izbranih poti za hiter ogled mesta ter uporabni naslovi in praktične informacije za mestne obiskovalce. Knjiga ima več arhivskih slik, ki prikazujejo Ljubljano v različnih zgodovinskih obdobjih, tri zemljevide in 300 fotografij. Kupite jo lahko tudi v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi, kjer do 15. oktobra poteka ugodni Knjigokup …