Južna razbremenilna cesta na Bledu
Kot dolgoletni naročnik vašega časopisa vas moram opozoriti na napake vaše novinarke, ki je napisala članek o južni razbremenilni cesti. Bistvena napaka njenega pisanja je le v tem, da je predvideno izhodišče krožišča v strnjenem naselju in ne pred vhodom na Bled. Vse drugo pa je napisano dovolj objektivno in korektno.Ta bistvena razlika se ne sklada z usmeritvami evropske zakonodaje, ki zahteva projektiranje novih cest zunaj urbanega naselja. Prav ta poseg v krajino je med krajani povzročil proteste. Načrtovani pokriti vhod tik za krožiščem je vse prej kot idealna rešitev. V megalomanskem dvopasovnem krožišču bosta resda hkrati vzporedno vozili dve vozili, a se po približno 50 metrih vse zreducira na en vozni pas, kar bo predstavljalo prometne zastoje. Posledično bodo vozila iz Bohinja zastajala v predoru in prekomerno onesnaževala tukajšnjo sosesko. V tem pokritem vhodu so možni naleti vozil in vsi vemo, kako zahtevno je reševanje v predorih.
Ne morem se načuditi ljudem iz Direkcije za ceste, ki zagovarjajo svoje nesposobneže in propagirajo, da je ta projekt edina možna varianta. O prestavitvi krožišča 500 m nižje projektanti sploh ne razmišljajo in zatrjujejo, da ni možna. V časih, ko ljudje letijo v vesolje, rujejo 50 km dolge predore, naša »stroka« ni zmožna prestaviti krožišča treh cest, kar očitno kaže na njihovo nesposobnost. Kakšna beda.
Gospod magister Ficko se s svojimi izjavami ni ravno proslavil, saj je s svojimi grožnjami spominjal na čase, ki se jih človeštvo nerado spominja. Namesto da bi deloval konstruktivno in preudarno, je venomer poudarjal razlastitve in nasprotoval tistim, ki zagovarjamo čisto in zdravo okolje. Krajanom ob krožišču se poleg razlastitve (legalne kraje) obetajo klimatske spremembe, ki bodo na robu znosnosti. Soseska, ki se dopolnilno ukvarja s turizmom in napaja občinski proračun, bo deležna precejšnjega izpada dohodka. Medtem ko se celotni svet bori za čistejše okolje, se pri nas dogaja vse kaj drugega.
Javna razprava občinskega prostorskega načrta prav gotovo ni dosegla svojega namena. Nenehnega ponavljanja fraz, da je za vse prepozno, smo se krajani preprosto naveličali poslušati in terjamo spremembe. Čas je, da se nekateri »kvazi« strokovnjaki umaknejo in prepustijo mesto tistim, ki se ne bojijo izzivov časa in imajo vizijo. Gospodu Ficku in podobnim pa sporočam, da se tudi mi zavzemamo za razbremenilno cesto, ki bo kraju v ponos in ne bo v tolikšni meri degradirala okolja. Naši dedje niso poznali Komisije za okolje in prostor, niso vedeli za Zelene, a so imeli skrb in občutek za prostor in se takšnih nesmiselnih posegov niso lotevali.
Vladimir Lebar