Prostora kot v manjši šoli

Podzemne utrdbe Rupnikove linije dajejo neizmerne možnosti uporabe. Domačini želijo z njimi privabiti obiskovalce, študenti arhitekture so jim pomagali z idejami.

Gorenja vas – Utrdbe Rupnikove linije na Golem vrhu in Hrastovem griču smo že večkrat predstavili, v zadnjih mesecih pa so se ureditve in deloma tudi vsebin lotili še študenti arhitekture. Občina Gorenja vas-Poljane je pred meseci tudi prek projekta Cultex uredila nekdanji, med vojno porušen glavni vhod v utrdbo na Golem vrhu. »Zdaj se posvečamo dejavnostim. S pomočjo strokovnjakov bomo utrdbi zaščitili in očistili, nato pa bi radi tako z bunkerji kot z dogodki privabili čim več obiskovalcev,« pravi Marjeta Šifrar iz gorenjevaško-poljanske občinske uprave.

»Pred sedmimi desetletji so zelo dobro zgradili utrdbe, saj so danes kljub pronicanju vode in brez vzdrževanja v dobrem stanju,« je v uvodu povedal Igor Seljak, ki je bil s kolegom Aleksandrom Ostanom mentor študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Utrdbe so od zunaj skorajda nevidne, pravi Seljak: »Na vrhu Golega vrha imamo dva bunkerja in po novem še vhod. Prvi ukrep bi bil sondiranje materiala in morebitna sanacija podzemne gradnje, nato ureditev dostopa in tudi preveritev radioaktivnega sevanja v utrdbah.«

Študenti so se posvetili osvetlitvi, ki ne sme biti premočna, saj bi sicer podzemni svet izgubil skrivnostnost, urediti bo treba prezračevalne sisteme, med idejami, ki so jih našteli študenti za oživitev utrdb, pa so tako adrenalinske (hiša strahov), poslovne (kongresni turizem, sirarna, gojenje gliv) kot tudi vojaški muzej in druge dejavnosti, ki se naslanjajo na turistično ponudbo teh krajev Poljanske doline. »Osredotočili smo se na arhitekturne rešitve, ki jih bodo te utrdbe potrebovale za katerokoli dejavnost. Ponujamo več rešitev za objekt na vhodu v utrdbo, ki zajema večnamensko vstopno dvorano, sanitarije in predstavitveni prostor,« pojasnjuje Seljak. Hkrati so pripravili še rešitve ureditve in prekritja sedaj (vremensko) nezavarovanih in nedokončanih vhodov na vrhu Hrastovega griča.

V drugem delu so se premaknili iz podzemnega sveta v okolico. »Naše rešitve so povsem neobremenjene, upoštevali smo izjemno krajino, bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo je smiselno vključevati v ponudbo za obiskovalce Rupnikove linije,« pravi Ostan. Na Žirovskem vrhu so številni bunkerji, nekateri atraktivni sami zase, druge bi lahko (vsaj začasno) preuredili. Namen tega pa je, da bi obiskovalce spodbudili k širšemu doživljanju teh krajev. »Škoda bi bilo, da bi ti objekti propadli, čeprav se s staranjem dogaja prav to. Vdahniti jim moramo novo življenje,« pa je predstavitev zaključil Seljak.

Župan Milan Čadež pravi, da želijo pridobiti čim več idej za uporabo bunkerjev: »Nekatere so zelo ambiciozne, nekatere blizu našemu okolju, vse pa nakazujejo pot, po kateri bi radi v naše kraje privabili obiskovalce in jim pokazali atraktivne objekte na naraven, pristen način.« V občni želijo ponudbo, kot se občinski kolesarski krog, pot poljanskih dobrot, terme Kopačnica in utrdbe Rupnikove linije, povezati in s tem privabiti čim več obiskovalcev.