Ni svobode brez spoštovanja

Na to dejstvo je na spominski svečanosti ob obletnici smrti bazoviških junakov in ob osemdesetletnici postavitve spomenika v Prešernovem gaju v Kranju spomnil župan občine Repentabor Marko Pisani.

Kranj – Veliko Kranjčanov, pa tudi gostov se je minuli petek, natanko 81 let po smrti bazoviških junakov Ferdinanda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča, ki so bili 5. septembra 1930 na prvem tržaškem procesu obsojeni na smrt in dan kasneje ustreljeni, zbralo pri najstarejšem protifašističnem spomeniku v kranjskem Prešernovem gaju.

V spomin na štiri hrabre fante so predstavniki Mestne občine Kranj, Odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Stranke slovenske skupnosti, društva TIGR in Območnega združenja borcev NOB kranjskega območja položili vence ob spomenik, zbrane pa je najprej pozdravil kranjski župan Mohor Bogataj in poudaril, da so samo dva meseca kasneje v Kranju odkrili prvi začasen spomenik bazoviškim žrtvam, leto dni kasneje pa pravi zidan spomenik, ki stoji še danes.

»Bazoviški junaki so žrtvovali svojo sedanjost za našo bodočnost, za pravico, za spoštovanje, enakost, mir, za svobodo. Za te ideale je darovalo svoja življenja še tisoče drugih Slovencev: partizanov, upornikov, ki niso klonili svinčenemu mraku, ki je tlačil našo zemljo. Verjeli so v svobodo, zanjo so se borili, zanjo so padli. Žrtvovali so svoja življenja, da lahko mi živimo v luči svobode. Ob tem spominu, ob tem prvem antifašističnem spomeniku v Evropi je prav, da se spomnimo tudi na vse tiste, ki so se pred dvajsetimi leti žrtvovali za iste ideale: za našo državo, za svobodo, za mir,« je ob spomeniku poudaril slavnostni govornik, župan občine Repentabor Marko Pisani in dodal: »Ni miru brez svobode. Za svobodo se moramo zavzemati vsak dan. Naša svoboda ni mogoča, če ni svobode, spoštovanja in enakopravnosti za vse ljudi različnih narodnosti, različnih misli, ki z nami sobivajo, ki si pri nas skušajo ustvariti svojo bodočnost ter skupaj z nami ustvariti evropsko prihodnost.«

Slavnostni govornik Marko Pisani je spomnil tudi na desetletnico sprejetja zaščitnega zakona za slovensko jezikovno manjšino v Italiji, pa tudi na dejstvo, da se zamejski Slovenci še vedno morajo boriti za svoje pravice.