Dober pridelek silažne koruze

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 14. september 2011 / 06:00

Pri koruzi, sejani aprila in maja, so pridelki v primerjavi z lanskimi rekordnimi nekoliko nižji, v povprečju pa se gibljejo od 50 do 57 ton na hektar.

Kranj – »Kmetje so spravilo silažne koruze že začeli, dovolj zrela je na vseh lažjih tleh. Zaradi toplega vremena, predvidoma v tem tednu, bo verjetno hitro dozorela vsa koruza, sejana v aprilu in maju,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da letošnjo žetev pospešuje tudi listna progavost, ki se je pojavila predvsem zaradi toplih dni v času zorenja in vlage na listih (jutranja rosa, senčne lege ob robu gozda) in se kaže v rjavih lisah na listih in v suhem listju.

Kot navaja Kalanova, so bile letos za pridelovanje koruze dokaj ugodne razmere. Topel in suh april je omogočil pravočasno setev, padavine v prvih majskih dneh pa enakomeren in dober vznik. Od vznika do avgustovske vročine je koruza normalno rasla in se razvijala, saj v tem obdobju ni doživela nikakršnega stresa. Kot kažejo trenutni izračuni agencije za okolje, so bile temperature v letošnjem poletju v osrednji Sloveniji spet v povprečju za približno dve stopinji višje od dolgoletnega povprečja, maja, junija in julija je bilo od 350 do 450 milimetrov padavin, kar je bilo za rast koruze ugodno, vendar pa je količina padavin predstavljala le osemdeset do devetdeset odstotkov dolgoletnega povprečja. Avgusta je bilo sušno in vroče, vendar to na Gorenjskem ni povzročilo večje škode. Vročina je povzročila predvsem hitrejše zorenje koruze, pri koruzi, sejani v ozimni ječmen, pa tudi prisilno zorenje, kar se bo odrazilo pri nižjem pridelku. Pri koruzi, sejani aprila in maja, so pridelki v primerjavi z lanskimi rekordnimi nekoliko nižji, v povprečju pa se gibljejo od 50 do 57 ton na hektar.

Vse več koruznega hrošča

»Vroč avgust je ugodno vplival na razvoj koruznega hrošča. Povečano število ulovljenih hroščev opažamo tudi na Gorenjskem, na območju Krškega polja in ponekod v Prekmurju pa je koruza zaradi hrošča letos prvič polegla,« pravi Marija Kalan in poudarja, da je za obvladovanje hrošča za zdaj edino učinkovito »orožje« dosleden kolobar – najbolje dvoleten, pri katerem bi koruzo sejali na isto površino vsako drugo leto. Možna je tudi uporaba dovoljenih talnih insekticidov, vendar to pridelavo precej podraži. Zatiranje odraslih hroščev v času cvetenja z dovoljenimi pripravki v sedanji praksi pridelave ne pride v poštev, saj za to ni primerne opreme; kmete pa skrbi zlasti vpliv na okolje in čebele. Za zdaj tudi kaže, da prepoved uporabe semena, tretiranega proti koruznemu hrošču in drugim talnim škodljivcem, ne bo preklicana.

Precej poškodb po koruzni vešči

V posevkih koruze letos spet opažajo precej poškodb po koruzni vešči, zlasti na storžih. »Če bo koruza pravočasno požeta in bo ob žetvi suho vreme, večje škode ne pričakujemo,« pravi Marija Kalan.

Stroški pridelave okrog 1300 evrov

Kalkulacija Kmetijskega inštituta Slovenije kaže, da se letošnji stroški pridelave koruze gibljejo okrog 1300 evrov za hektar. Skupni stroški pridelave se pri prodaji koruze lahko znižajo za višino neposrednih plačil, to je za približno 330 evrov na hektar, ki jih običajno uveljavljajo pridelovalci – prodajalci sami. V tem primeru bi bila izhodiščna cena na trgu okoli tisoč evrov za hektar. »Dokončno bo ceno oblikoval trg, odvisna bo od ponudbe in povpraševanja, pomembno vlogo pa bo pri tem imel tudi videz posevka,« pravi Marija Kalan.