Pri gradnji novih skakalnic v Račevi so veliko pomagali številni prostovoljci, glasen aplavz pa je požel Roman Sedej, ki se mu je med drugimi s spominsko plaketo zahvalil predsednik SSK Alpina Andraž Kopač.

Gradijo, da lahko skačejo

Z številnimi prostovoljnimi delovnimi urami športnih zanesenjakov ter s pomočjo občine in države v Žireh raste sodoben nordijski center, katerega pridobitvi sta tudi 40- in 66-metrska skakalnica s plastično prevleko, ki so ju uradno odprli minulo soboto.

Žiri – »Za žirovske razmere je gradnja panožnega nordijskega centra velik projekt, z njo pa nam je v zadnjih desetih letih uspelo uresničiti sanje številnih rodov žirovskih skakalcev. Objekt je nujen pogoj za nadaljnji razvoj tega športa na Žirovskem, prav tako pa je za treninge na voljo tudi športnikom drugih klubov iz Slovenije in tujine. To pa pomeni tudi prepoznavnost Žirov in možnosti za razvoj turizma, kar je še ena pozitivna stran naše pridobitve,« je ob izteku novih, s plastično prevleko pokritih 40- in 66-merske skakalnice na sobotnem uradnem odprtju povedal predsednik Smučarsko skakalnega kluba Alpina Andraž Kopač in dodal, da investicija (skupaj bo zanjo potrebih okoli 1,5 milijona evrov) še ni povsem zaključena, saj jih čaka razsvetljava skakalnic ter gradnja klubskega objekta pri spodnji postaji tirne vzpenjače.

Predsednik Kopač je poudaril, da je bilo v gradnjo vloženega ogromno dela članov kluba in žirovskih športnih navdušencev, pomagali so tudi mnogi sponzorji in donatorji, pri čemer nikakor ne bi šlo brez pomoči domače občine, Ministrstva za šolstvo in šport, Fundacije za šport in Smučarske zveze Slovenije. Kot je dodal vodja gradbenega odbora Marjan Šinkovec, so večino del izvajali podjetja in obrtniki iz Žirov in okolice. Sodobne skakalnice v Račevi so s pridom začeli uporabljati domači tekmovalci, na njih pa prirejajo tudi tekmovanja. Tako so minuli konec tedna pripravili tekmovanje za pokal Alpina in mednarodno tekmovanje deklet, kjer so se izkazali tudi mladi žirovski skakalni upi na čelu s sestrama Emo in Barbaro Klinec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 6. oktober 2018 / 18:51

Vedela sem, da zmorem

»Čudna so pota Gospodova!« bi vzkliknil marsikdo, ne le jaz, ko bi slišal Anjino zgodbo. Pri svojih komaj 48 letih je doživela več, kot si lahko predstavljamo. O sebi sicer ne govori rada, le sem i...

Objavljeno na isti dan


Komenda / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Priložnost za težje zaposljive

Z željo ustvariti delovna mesta težko zaposljivim invalidom s podeželja v lokalnem okolju so v Komendi ustanovili zavod Grunt. Njegovi zaposleni opravljajo različna dela na kmetiji Zadrgal.

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Žarek upanja za Zlatorog

Najemniki kampa Zlatorog so v sodelovanju s finančnimi partnerji na Občino Bohinj posredovali pismo o nameri za odkup kampa. Zanima jih tudi vlaganje v hotel Zlatorog.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:01

Veselih deset Pod Stražo

Cerkljanska dramska skupina Pod Stražo je praznovala deset let delovanja. Članom iz Poženika, Šmartnega in Pšate poseben izziv predstavlja uprizarjanje starih dramskih del, predelanih v cerkljansko na...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:05

Pr' Šmajd pridelujejo industrijsko konopljo

Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah pridelujejo industrijsko konopljo. Iz semena stiskajo konopljino olje, pripravljajo konopljine beljakovine in vlaknine ter konopljin čaj.

GG Plus / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:01

Kranjski gospodje in tovariši

Osrednji razstavni projekt Gorenjskega muzeja v letošnjem letu, razstava Gospodje in tovariši s podnaslovom Kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920–1980, je od maja do februarja prihodnje...