Presenetljivo odkritje v Tunjicah

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / sobota, 10. september 2011 / 06:00

Tunjiško gričevje je bogatejše za nov edinstven fosil - pred kratkim so tam namreč odkrili prve fosile pritlikavih šilastih konjičkov na Zemlji.

Tunjice – Da je Tunjiško gričevje s svojim bogastvom makrofosilov v oligocenskih in miocenskih plasteh pravi raj za paleontologe, sta Jure Žalohar iz Kranja in Tomaž Hitij iz Godiča dokazala že pred nekaj leti, ko sta strokovno in laično javnost navdušila z najdbami 13 milijonov let starih fosilov morskih konjičkov, ki so se izkazali za najstarejše na svetu.

A zemeljske plasti t. i. koprolitnega horizonta dolske formacije, tokrat na delu severno od Tunjic, so jim letos poleti razkrile novo lokacijo s fosili morskih konjičkov, na kateri so našli tudi prve fosile pritlikavih šilastih konjičkov na Zemlji, ki pripadajo novemu rodu in novi vrsti. Poimenovali so jo Acentroichthys frenki - po zbiralcu Francetu Staretu. »Doslej fosili te živalske skupine niso bili znani. Danes živi le okoli 15 vrst pritlikavih konjičkov ob obalah Avstralije in Indonezije. Le ena sama vrsta je znana iz Atlantika. Večina vrst je bila odkrita šele v zadnjih desetih letih. Pritlikavi šilasti konjički predstavljajo bazalno skupino morskih konjičkov oziroma skupino, iz katere so se razvili morski konjički. Odkritje v Tunjiškem gričevju predstavlja edinstven vpogled v evolucijo morskih konjičkov, saj so bili skupni predniki današnjih pritlikavih šilastih konjičkov in pritlikavih morskih konjičkov (in kasnejših večjih morskih konjičkov) zelo podobni na novo odkriti vrsti Acentroichthys frenki,« je fosile predstavil Jure Žalohar, sicer profesor fizike na kranjski gimnaziji, ki je izjemno najdbo izkopal skopaj s Tomažem Hitijem in Edom Grmškom s Križa. Povedal je še, da so bili sprva prepričani, da so našli morskega konjička, a se je pod mikroskopom izkazalo, da ni tako. »Sledilo je obsežno zbiranje literature, ki je pokazalo, da smo našli pritlikave šilaste konjičke. Občutki pri takem odkritju so seveda nenavadni, saj veš, da gledaš ostanke živali, kakršnih še nihče ni videl. Še posebno pa je to pomembno zato, ker te najdbe v Tunjicah niso zgolj zanimive lokalne najdbe, temveč spadajo sedaj v vrh svetovne paleontološke dediščine. Na spletnem brskalniku je že več kot 36 tisoč zadetkov na temo morskih konjičkov iz Tunjic. Ljudje so zelo fascinirani nad temi fosili. Uvrščeni so tudi na seznam prehodnih oblik življenja na Zemlji, ki so pomembni za razumevanje Darwinove evolucijske teorije. Na tem seznamu so samo najslavnejši fosili, recimo Archeopterix rex, praptič … Tudi nova najdba bo enako, če ne celo bolj pomembna,« je prepričan Žalohar.

Nad najdbo je navdušen tudi Tomaž Hitij, ki navadno po izkopavanjih poskrbi za preparacijo, s katero fosil izluščijo iz kamnine. »Na srečo pri tem fosilu preparacija ni bila potrebna, saj je bil po tem, ko se je kamen razklal, v celoti viden. Je pa res poseben občutek, ko držiš v roki tak fosil. Na prvi pogled je zaradi svoje majhnosti nepomemben in marsikdo bi ga vrgel stran. A ko se zaveš, da držiš v roki najstarejši primerek pritlikavega šilastega konjička, je to res poseben občutek, ki se ga z besedami ne da opisati.«

Ker je nova lokacija v Tunjiškem gričevju, kot kaže, zelo bogata s fosili, bodo organizirali še kakšno izkopavanje, trenutno pa vsi trije pripravljajo tudi
stalno razstavo v Zdravilnem gaju v Tunjicah, ki bo odprta najverjetneje v septembru. Tam bodo na ogledu oligocenski in miocenski fosili iz Tunjiškega gričevja, osrednji del razstave pa bo posvečen najstarejšim morskim konjičkom.