Prijaznost in slovenska beseda

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 9. september 2011 / 06:00

Slovenska gospodarska zveza iz Celovca in Slovensko deželno gospodarsko združenje Furlanije in Julijske Krajine iz Trsta sta v torek v ljubljanskem hotelu Union predstavila projekt »Tusmodoma-Spoznajmo zamejstvo«. V projektu, ki je del programa čezmejnega sodelovanja Interreg IV Italija-Avstrija in bo končan leta 2013, sodeluje tudi goriška družba Ascom. Cilj projekta je predstavitev turističnih, kulturnih, naravnih in kulinaričnih posebnosti območij, kjer na Koroškem, na Tržaškem, v Benečiji in v Videmski pokrajini živijo Slovenci, in povabiti na obisk teh krajev čim več ljudi iz Slovenije. Pomembna plat projekta je tudi jezikovna. Slovenščina naj bi se uveljavila tudi kot jezik turizma. Uresničevanje projekta že spremljata spletna stran www.tusmodoma.eu in poseben Alpe-Adria paket, v katerega je vključeno tridnevno spoznavanje Koroške in Furlanije ter Julijske Krajine. V paket sta vključeni dve prenočitvi z zajtrkom, ena večerja in ogledi kulturnih in naravnih znamenitosti. Cena na osebo je od 85 evrov naprej. Ker je Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca uspelo k sodelovanju povabiti tudi koroško turistično agencijo Kaerntner Werbung, lahko imetniki kartice Kaernten Card brezplačno obiščejo nad 100 turističnih zanimivosti na Koroškem. Na Koroškem v projektu že sodeluje sedemnajst hotelov, gostišč in turističnih kmetij, v Furlaniji in Julijski Krajini pa dvanajst. Območje, vključeno v projekt, predstavlja tudi krajši film. Odgovorni za izvedbo projekta upajo, da se bo število sodelujočih še povečalo.

Projekt »Tusmodoma« trka tudi na vest Slovencev v Sloveniji. Na njegovi predstavitvi v Ljubljani so Hanzi Ogris in Marina Einspieler-Siegert iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca in Robert Frandolič iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta poudarjali, naj Slovenci iz Slovenije ne hodimo v zamejstvo samo po nakupih ali morda na smučanje, ampak pojdimo tja tudi na oddih ali na izlete. Ne mučimo se z nemščino ali italijanščino, ampak govorimo slovensko! S tem bomo pomagali, da bo v teh krajih še več jedilnih listov in drugih za obiskovalca pomembnih obvestil v slovenščini. Še se dogaja, da jih je na Koroškem ali v italijanskih obmejnih krajih več v ruščini ali madžarščini kot pa v slovenščini. Zakaj ne bi bili v vseh treh jezikih!