Avto ste zavarovali, kaj pa stanovanje?

Ob nepredvidenem dogodku na nepremičnini lahko nastane precej večja škoda kot v primeru prometne nesreče na avtomobilu, pa Slovenci veliko raje poskrbimo za dobro zavarovanje vozila kot pa nepremičnine.

V zavarovalnicah ugotavljajo, da Slovenci še vedno premalo pomena posvečamo dobremu zavarovanju svojega premoženja, še posebej nepremičnin, zato poskušajo v času finančne krize z razvojem novih premoženjskih zavarovanj še dodatno približati se lastnikom nepremičnin in jim ponuditi čim bolj ugodna zavarovanja. V Zavarovalnici Triglav tako opažajo, da po vsakem večjem neurju število zavarovanj nepremičnin sicer rahlo naraste, a kljub temu je v Sloveniji še vedno nezavarovanih od 25 do 30 odstotkov vseh hiš.

Toda tudi mnogi od tistih, ki svoje nepremičnine zavarujejo, pogosto svoja stanovanja in hiše zavarujejo za prenizko zavarovalno vsoto oziroma jih zavarujejo na dejansko in ne novo vrednost, dodajajo v Zavarovalnici Maribor. »Okrog 20 do 30 odstotkov vseh zavarovancev je zavarovanih za prenizko vsoto – torej so svoje premoženje ocenili prenizko in bi v primeru »totalke« (npr. hiša pogori do tal ipd.) prejeli manj denarja, kot bi ga potrebovali za postavitev ekvivalentne hiše,« so razložili. Podobne izkušnje imajo tudi v Zavarovalnici Triglav, zato opozarjajo, naj zavarovanci pri izbiri primerne ponudbe zavarovanj dobro preverijo kritja, ki jih zavarovanja nudijo. »Dobro si je vzeti čas in se seznaniti s splošnimi pogoji zavarovanja. Vsekakor pa pri odločitvi za zavarovanje cena nikoli ne sme biti glavni dejavnik za sklenitev zavarovanja,« svetujejo.

Poleg prenizke zavarovalne vsote med največje napake, ki jih zavarovanci ob sklenitvi nepremičninskega zavarovanja storijo, sodijo še zanemarjanje rizikov, ki bi jih sicer morali upoštevati. Realna zavarovalna vsota vedno izhaja iz realne vrednosti premoženja in iz izbire rizikov – torej ocene nepredvidenih dogodkov, ki lahko določenega posameznika prizadenejo. Na primer: če živite na poplavnem območju, potem je pametno vašo nepremičnino zavarovati tudi za nevarnost poplave in podobno.

Zavarovalnice običajno za večstanovanjske objekte ponujajo skupinsko zavarovanje, kar je za potrošnika ceneje. »Predlagamo, da se stanovalci prepričajo, da je zavarovanje sklenjeno na novo vrednost, da so poleg njegove stanovanjske celice predmet zavarovanja tudi t. i. idealni deli, kot so stopnišča, kolesarnice, sušilnice, kleti, morebitne podpostaje. Zavarovanje pa naj poleg osnovnih oziroma temeljnih požarnih rizikov vsebuje tudi izlitje vode kot najpogostejši vzrok škodnih dogodkov,« tako svetujejo v Zavarovalnici Maribor, kjer priporočajo tudi zavarovanje odgovornosti iz posesti zgradbe. Če je zavarovanje že sklenjeno preko upravljavca, priporočajo, da stanovalci (zavarovanci) preverijo, če zavarovanje ustreza zapisanim parametrom, vsekakor pa je potrebno skleniti zavarovanje stanovanjske opreme, kar se preko upravljavca načeloma ne da.

Kaj storiti ob škodnem dogodku?

1. Najprej zavarujte človeška življenja.

2. Preprečite nastanek nadaljnje škode.

3. Če je le mogoče, posnemite nekaj fotografij nastale škode.

4. Preverite obstoječe zavarovanje in prijavite škodo.

5. Vse poškodovane in uničene predmete spravite na eno mesto, da si jih kasneje ogleda cenilec oziroma predstavnik zavarovalnice.

6. Električne in elektronske naprave ne priklapljajte na tok zaradi nevarnosti nadaljnjih poškodb, ampak jih osušite ali počakajte na navodila cenilca.